Podjetja težko zapolnijo delovna mesta za strokovne poklice

Poklicno in strokovno izobraževanje ima ključno vlogo pri doseganju trajnostne konkurenčnosti, socialne pravičnosti in odpornosti v Evropi, krepi uspešnost podjetij, njihovo konkurenčnost, raziskave in inovacije. Spodbujanje te vrste izobraževanja je ena od prioritet EU.

Bi pa moralo to izobraževanje temeljiti v večji meri na učenju skozi prakso, krepiti je treba tudi njihov ugled. Raziskava o poklicnem izobraževanju, ki jo je pred nekaj leti med prebivalstvom, starejšim od 15 let, izvedel Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja Cedefop, je pokazala, da so mladi v Sloveniji pri izbiri šolanja po osnovni šoli bolje od povprečja v EU obveščeni o možnostih poklicnega in strokovnega izobraževanja.

Približno 16 odstotkov jih je povedalo, da niso prejeli informacij o tem, na ravni EU je bilo takšnih 26 odstotkov. Na vprašanje o ugledu teh poklicev med mladimi pa je v Sloveniji samo 54 odstotkov vprašanih ocenilo, da je pozitiven, delež v EU je 67-odstoten. Splošna izobrazba ima v družbi večji ugled kot strokovna, je ocenilo 81 odstotkov Slovencev s strokovno izobrazbo in 88 odstotkov tistih s splošno izobrazbo, nekoliko manjši delež ljudi takšni mnenji deli na ravni EU.

Svet EU je je izdal priporočila o poklicnem izobraževanju in usposabljanju za trajnostno konkurenčnost, socialno pravičnost in odpornost. Do leta 2025 naj bi se tako povečal delež zaposlenih diplomantov na tem področju na 82 odstotkov, 60 odstotkov novih diplomantov poklicnega in strokovnega izobraževanja naj bi se učilo tudi skozi delo (predvsem vajeništvo), vsaj za tretjino, na osem odstotkov, bi bilo treba povečati delež tistih, ki bi izkoristili možnost učenja v tujini. Leta 2020 je v Sloveniji in tudi v EU imelo 70 odstotkov študentov strokovnih šol možnost za nadaljevanje študija in pridobitev terciarne izobrazbe.

Privabljanje mladih

Znanja in veščine, ki jih daje poklicno in strokovno izobraževanje, niso samo pogoj za uspešno poslovanje in inovacije v podjetjih, so tudi osnova za zeleni prehod. Potrebe po strokovnih kadrih, ki jih že zdaj primanjkuje v večini panog, se bodo samo še povečevale. Tako v Sloveniji kot na ravni EU potekajo številni projekti, katerih namen je povečati zanimanje mladih za strokovne poklice ter dvigniti njihov ugled.

Eden takšnih je tekmovanje EuroSkills, največje evropsko tekmovanje v poklicnih spretnostih mladih profesionalcev med 18. in 25. letom starosti, ki se pomerijo v več kot 40 različnih panogah. Tekmovanje poteka vsaki dve leti, letošnja deveta izvedba bo septembra v poljskem Gdansku, kjer pričakujejo 600 mladih iz 32 držav, ki se bodo pomerili za naziv »najboljši v Evropi v svoji stroki«. Med njimi bo tudi 11 Slovencev, ki so bili najuspešnejši na državnem tekmovanju SloveniaSkills.

Tega je lani v okviru Mednarodnega obrtnega sejma v Celju organiziral Center za poklicno izobraževanje CPI, in sicer so se mladi pomerili v 11 poklicih: frizerstvu, slikopleskarstvu, kuharstvu, strežbi, cvetličarstvu, aranžerstvu, kamnoseštvu, mehatroniki, IKT ter pohištvenem in stavbnem mizarstvu. »CPI želi z različnimi aktivnostmi, tudi s projektom Spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju ter promocijske aktivnosti, in z organizacijo državnega tekmovanja SloveniaSkills, ozaveščati in informirati mlade ter podirati stereotipe o tipično ženskih in moških poklicih. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo RS za vzgojo in izobraževanje in Evropska unija – NextGenerationEU,« so pojasnili.

Največji manko v gostinstvu

Kako pomembno je za gospodarstvo spodbujanje mladih za poklicno strokovno in tehnično izobraževanje, kažejo podatki s trga dela. Delodajalci v vseh panogah imajo težave pri pridobivanju usposobljenih kadrov. Napovednik zaposlovanja, ki ga vsakega pol leta izvaja zavod za zaposlovanje, razkriva, da je zaradi tega zaskrbljenih več kot 56 odstotkov, v nekaterih poklicih pa več kot 60 odstotkov delodajalcev, saj predvidevajo, da bodo težko prihajali do delavcev. »Dolgotrajen kadrovski primanjkljaj vpliva na poslovanje podjetij,« so pojasnili v Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar), o tem poroča več kot polovica vseh podjetij v gradbeništvu in tretjina v predelovalnih in tudi storitvenih dejavnostih.

V prvem četrtletju letos je statistični urad poročal o skoraj 24.000 prostih delovnih mestih, največje pomanjkanje je v gostinstvu, kjer delodajalcem ni uspelo zapolniti kar 6,7 odstotka delovnih mest. To je več kot dvakrat višja raven od povprečja v državi. V enakem obdobju predcovidnega leta 2019 so gostinci poročali o 4,9 odstotka nezasedenih delovnih mestih.

»Med podjetji, ki ne morejo zapolniti prostih delovnih mest, jih polovica odreja nadurno delo, petina pa zaposlene preusposablja, delo oddaja zunanjim izvajalcem ali pa zavrača naročila, več kot desetina jih tudi zmanjša obseg proizvodnje,« o vplivu premajhnega števila delavcev na poslovanje podjetij pravijo na Umarju in dodajajo, da se med delovno aktivnimi prebivalci relativno hitreje povečuje število tujih državljanov v primerjavi z domačimi. Tuji državljani so aprila letos in v preteklih mesecih k medletni skupni rasti vseh delovno aktivnih prispevali približno 80 odstotkov.

Pomemben vpliv učiteljev

»Naš poklic je čudovit. Ko prideš do gosta, mu nekaj ponudiš, ta pa z veseljem sprejme ter nagradi tvoje delo tudi s tem, da se ponovno vrne, veš, da delaš dobro. Imaš zadoščenje,« pravi Anže Zdešar, študent gostinstva in turizma na Višji strokovni šoli BIC Ljubljana, ki letošnje poletje preživlja posebej aktivno. Poleg tega, da kot študent dela v restavraciji Kult316 in opravlja prakso v restavraciji Grič pri Luki Koširju, se vsak dan pripravlja na tekmovanje EuroSkills, na katerem bo jeseni zastopal Slovenijo v strežbi.

Delo v strežbi ga je popolnoma prevzelo in že na prvih praktičnih vajah je ugotovil, da je to delo zanj. Vaje je imel pri profesorju Boštjanu Humskemu, ki mlade zna pritegniti s pristopom in razlago snovi. Učitelji imajo zelo velik vpliv na odločitve mladih in s tem na prihodnost poklica, meni Zdešar, ki se je že pred tekmovanjem SloveniaSkills udeležil nekaj drugih tekmovanj, na primer v mešanju tatarskega bifteka in dekantiranju vina, ter dosegal odlične rezultate. »Nastopa na SloveniaSkills sem se kljub vsemu malce ustrašil, saj je to največje tovrstno tekmovanje v Sloveniji. V nastopu, ki traja dvakrat po štiri ure, je treba pokazati veliko znanja, s profesorjem Humskim sva se pripravljala mesec dni,« je opisal mladi Vrhničan.

V Gdansku bo tekmovanje še bolj kompleksno. Nastop bo raztegnjen na tri dni po osem ur, tekmovalci v strežbi bodo morali pokazati spretnosti v mešanju koktajlov, pripravi kave, pred gosti bodo zaključevali jedi, obvladati morajo flambiranje palačink, filiranje sadja, rib ter razkosavanje mesa, pripravili bodo dekoracijo, sprejeli bodo goste ter jim postregli štirihodni meni. Sodniki vse to opazujejo in ocenjujejo tehniko, komunikacijo z gosti, kako samozavesten je nastop ...

»Priprave vzamejo veliko časa, a na koncu bo odrekanje poplačano, kajti znanje, ki ga trenutno pridobivam – na primer o vinih, koktajlih, priporočanju hrane – in ga še bom na tekmovanju, skupaj z izkušnjo, mislim, da mi lahko odpre pot v najboljše restavracije v Sloveniji. Seveda pa je v poklicu pomembno, da se izobražuješ ves čas,« je prepričan, vesel, da ima že kot sodelujoči na obeh tekmovanjih priložnost navduševati za svoj poklic tudi mlajše.

Nagrada je tudi zadovoljstvo gostov

Pri delu ga najbolj navdušuje stik z ljudmi, kar je tudi najpomembneje v strežbi in tudi najbolj naporno, natakar mora biti tudi malce psihologa, pravi. Goste mora znati prebrati, jim ustrezno svetovati, se pogovarjati z njimi, hkrati pa prepoznati, koliko informacij pričakujejo. Tudi zato ga privlačijo predvsem restavracije višjega razreda, kjer natakar, ki je gospod, ki streže gospem in gospodom, mora imeti veliko znanja o vinih, hrani, dobro mora poznati ponudbo restavracije.

»Veliko se naučiš s prakso. Spomnim se, kako me je bilo strah stopiti pred goste, nisem se upal pogovarjati z njimi, ko sem prvič kot študent na praksi držal pladenj v rokah. Ko ti vse to pride v kri, stopiš z veseljem in nasmehom do gosta, se z njim pogovarjaš in na koncu je občutek res zelo dober,« je navdušen Anže Zdešar in spodbuja vse, ki radi delajo z ljudmi, da se preizkusijo v gostinstvu in ponovno poudari zadovoljstvo, ki ga občuti, ko vidi, da je stranka zadovoljna.

Zelo pomembno je, da natakar lahko zaupa v hrano, ki jo priporoča, njegov nastop je tako bolj samozavesten in gostje to opazijo. »Imel sem izkušnjo, ko so prišli gostje iz Singapurja, navdušeni so bili nad zelenimi travniki, kar fotografirali so jih. Z veseljem sem jim povedal, da so sestavine v hrani z domačega vrta – natakar mora znati povedati zgodbo. In gostje so bili navdušeni nad celotno izkušnjo večerje, sam pa sem občutil veliko zadovoljstvo zaradi tega,« je opisal lepoto poklica. Tudi zato je znanje tujih jezikov pomembno, tako se gostom še bolj približaš. Že če se potrudiš s kakšno besedo v njihovem maternem jeziku, to zelo cenijo.

Dvoreznost digitalizacije

Anže Zdešar ocenjuje, da je strežba v slovenskih restavracijah višjega kakovostnega razreda na zelo visoki ravni, natakarji tam imajo veliko znanja. In temu primerno je tudi zanimanje za delo tam. »Zelo pomembno je, da delodajalci vlagajo v zaposlene, da usvojijo ustrezna znanja, vendar pa pogosto ni tako,« pa je opozoril na eno manj svetlih točk gostinstva kot panoge. Študentje, tudi novi zaposleni, ki pridejo v neki lokal, včasih dobijo pladenj in se morajo znajti.

Delodajalci bi morali zaposlene postaviti na prvo mesto, da bi zagotovili ustrezno usposobljenost. To je bolj pomembno kot to, kakšne krožnike in kozarce imajo v restavraciji in katere pripomočke uporabljajo v kuhinji. Kajti natakar je prvi stik z gostom, lastniki se včasih ne zavedajo, kako pomembno vpliva na prodajo, kajti oblika krožnika ne odtehta nezadovoljstva s postrežbo. To vpliva na gostov vtis od državi, nastaja pa tudi škoda v poklicu, ki izgublja ugled. Poleg tega Zdešar spomni še na nizke plače v gostinstvu, kar je po njegovi oceni pomemben dejavnik, da se mladi manj odločajo za ta poklic.

Strinja se, da bi rešitev za pomanjkanje kadrov v panogi deloma lahko bila v digitalizaciji poklica, z uporabo robotov in aplikacij za naročanje. A ob tem opozarja, da se Slovenija predstavlja kot država s petzvezdičnimi doživetji in se zavzema za pristen stik natakarja z gosti. Brezosebnost je po njegovem največji minus digitalizacije v panogi, ki pa je kljub vsemu gotovo njena prihodnost. Vendar ne v restavracijah višjega kakovostnega razreda.