Evropa se mora združiti za svojo varnost

Skoraj tri leta po tem, ko je Vladimir Putin začel brutalno vojno agresijo Rusije proti Ukrajini, smo se znašli na še enem ključnem razpotju za evropsko varnost: prihodnost Ukrajine in evropske varnostne ureditve sta negotovi, saj sta se predsednik ZDA Donald Trump in ruski predsednik Vladimir Putin dogovorila o začetku dvostranskih pogajanj in o končanju vojne v Ukrajini. Na Münchenski varnostni konferenci prejšnji konec tedna so bili v negotovost postavljeni mednarodni red, ki temelji na pravilih, dolgotrajna zavezništva in zaupanja vredna partnerstva.

Prevroče za mir

To je in mora biti opozorilo za Evropsko unijo in vse njene države članice. Znašli smo se v novem varnostnem okolju ­– in nanj se moramo pripraviti. Evropa se mora združiti in prevzeti večjo odgovornost za lastno varnost, pospešiti mora podporo Ukrajini in zavarovati svoje liberalne demokracije.

Ukrajina in Evropa že tri leta želita mir. Ta teden so se začela pogajanja med ZDA in Rusijo brez Ukrajine. Le Ukrajinci se lahko odločijo, pod katerimi pogoji se bodo prenehali boriti, in pri tem jih bomo podpirali, dokler te odločitve ne sprejmejo. Kakršnakoli morebitna mirovna pogajanja morajo voditi do trajnostne rešitve, to je rešitve, s katero sta zavarovani suverenost in neodvisnost Ukrajine ter s katero je zagotovljeno, da Rusija nikoli več ne bo pomenila nevarnosti za evropski mirovni red.

Doseganje take trajnostne in celostne rešitve je odvisno od dveh predpogojev: prvič, Ukrajini in Evropi mora biti zagotovljen sedež za pogajalsko mizo – sprejeti ni mogoče nobenega vsiljenega mirovnega sporazuma o Ukrajini, nobenega vsiljenega dogovora o evropski varnostni ureditvi; drugič, pri vseh pogajanjih mora Ukrajina v odnosu do Rusije doseči položaj moči. Zato moramo za Ukrajino zagotoviti trdna varnostna jamstva. Zato morajo evropske države pospešiti vojaško, finančno in humanitarno podporo Ukrajini – pri čemer je podlaga za to naša dosedanja podpora Ukrajini v vrednosti 135 milijard evrov, kar je več, kot je prispeval kdorkoli drug.

To bo zahtevalo nadaljnje močno povečanje pomoči Evropske unije Ukrajini, pa tudi nadaljnje sodelovanje Nata z obeh strani Atlantika. Pravičen in trajen mir v Ukrajini je nujen pogoj za trdno transatlantsko varnost.

Volodimir Zelenski. FOTO: John Thys/AFP

Evropa pa ne sme biti naivna: razvoj dogodkov v preteklih dneh je povsem jasno pokazal, da bo morala EU okrepiti varovanje svojih meja in zagotoviti varnost državljanov. Države članice EU so že v preteklih treh letih znatno povečale obrambne izdatke, vendar to ne pomeni, da smo z doseženim lahko zadovoljni.

Vse države članice EU morajo še povečati obrambne naložbe, kar mora spremljati trdna evropska obrambna industrija, ki bo zmožna zagotoviti neprekinjeno proizvodnjo ključnega streliva in orožja. Ukrepati moramo zelo hitro. Varnost evropske celine je naša skupna odgovornost. Zato je dobro, da evropska komisija pripravlja konkretne predloge glede razvoja in naložb v našo kolektivno evropsko varnost v skladu z agendo, dogovorjeno na vrhu v Versaillesu leta 2022, le nekaj dni po začetku ruskega napada na Ukrajino.

Za uresničitev tega cilja je potrebna takojšnja sprememba miselnosti – ne le v politiki, ampak v družbi nasploh. Cilj dveh odstotkov za obrambne izdatke, o katerem so se članice Nata dogovorile leta 2014, je iz drugega časa in drugačnega položaja v smislu varnostnih groženj. Desetletje pozneje moramo priznati, da bodo morali biti naši obrambni izdatki precej višji, kot je bilo predvideno leta 2014.

Škodljivo vztrajanje na volilnem sistemu za strankokracijo

Obenem pa novo varnostno okolje, v katerem smo se znašli, ne zadeva zgolj naših vojaških zmogljivosti – ogrožene so naše liberalne demokracije kot take. V Evropi je mogoče jasno zaznati ruske sabotaže in kibernetske napade, razširjajo se dezinformacije, prihaja do manipulacije javnih razprav, predvsem na spletu. Tuje vmešavanje v notranje zadeve EU in volitve je nekaj, česar ne moremo dopustiti; nihče nam ne bi smel vsiljevati tega, kakšen demokratični model želimo zase.

Evropa pred temi grožnjami ni nemočna. V rokah imamo vsa orodja, da bodo naše demokracije odpornejše: okrepiti moramo izvajanje akta EU o digitalnih storitvah, da se bomo zoperstavili dezinformacijam in sovražnemu govoru. Povečati moramo naložbe v tehnološke zmogljivosti in kibernetsko obrambo ter ponovno uveljaviti digitalno neodvisnost.

Svet okoli nas je postal bolj nepredvidljiv in bolj negotov. Živimo v turbulentnem času. Toda Evropa ni le objekt v tem času, EU in njene države članice lahko oblikujejo lastno prihodnost: pol milijarde nas je, smo največji gospodarski blok na svetu ter največji vojaški, finančni in humanitarni podpornik Ukrajine – celo pred Združenimi državami. Svojo moč moramo uporabiti za zagotovitev lastne varnosti in pri tem slediti jasnemu načelu: združena Evropa!

***

Sylvia Groneick, nemška veleposlanica v Sloveniji
Florence Lévy, francoska veleposlanica v Sloveniji
Łukasz Paprotny, poljski odpravnik poslov v Sloveniji

Prispevek je mnenje avtorjev in ne izraža nujno stališč uredništva.