Prevroče za mir

Še nikoli ni bilo toliko oboroženih spopadov kot zdaj. Podnebna kriza je gonilo za te spopade – in to ve le malokdo.

In vendar: če se bodo temperature globalno še naprej zviševale, bo postalo prevroče za mir. Če bosta podnebna in okoljska kriza uničili to, od česar živimo, bo začelo primanjkovati vode, cene hrane pa se bodo zvišale. Če bomo nadaljevali tako kot do zdaj, bo v prihodnje tretjina svetovnega prebivalstva živela na območjih, ki so prevroča ali presuha za preživetje.

Varnost je več kot le stanje brez vojne – zaradi pomanjkanja poleti že zdaj razdeljevanje vode povzroča spore med kmeti in občinami. Kjer neurja, poplave in požari ljudem odvzamejo domove in sredstva za preživetje, ti iščejo zatočišče v drugih občinah, mestih in državah. To vodi v boje za delitev in trpljenje kot v Somaliji, kjer so vročinski valovi povzročili sušo stoletja. Poleg tega so se zaradi ruske agresivne vojne na svetovni ravni zvišale cene žita. Ta usodna mešanica je bila povod za spore pri razdeljevanju virov, ki jih je teroristična skupina al Šabab izkoristila za novačenje plačancev. Terorizem na gojišču lakote in obupa, ki vse do zdaj podpihuje konflikt.

Skratka: kdor razmišlja o varnosti, mora razmišljati tudi o podnebju – in sicer tudi tu, v Evropi.

Jennifer Morgan, posebna pooblaščenka nemške zvezne vlade za mednarodno podnebno politiko. FOTO: Thomas Imo

Da bi bolje razumeli te povezave, je Nemčija našim vodilnim klimatologom, vojaškim strategom in obveščevalni službi naročila, da v nacionalni interdisciplinarni oceni podnebnih tveganj (NiKE) prvič skupaj proučijo s podnebjem povezana tveganja – tako na svetovni ravni kot tudi za Nemčijo in Evropo.

Študija razkriva, da vse več katastrof, ki jih povzročijo ekstremne vremenske razmere, ogroža zdravje ljudi, infrastrukturo, dobavne verige in gospodarstvo, tudi v EU in Nemčiji. Pomanjkanje virov in cenovni šoki zaostrujejo humanitarne krize, migracije in konflikte po vsem svetu. Povzročajo tudi visoke stroške pri prilagajanju in obnovi, kar bo negativno vplivalo na že tako nizko gospodarsko rast in zmanjšalo naš naložbeni potencial. Posredno vsi ti dejavniki lahko povečajo neenakost in konflikte, tudi v EU. Vse to so lahko tudi vzgibi za napad skrajnežev in populistov.

Drastična dejstva te analize nas in vsako evropsko vlado postavljajo pred vprašanje: Kako zaščititi našo državo in državljane?

Jasno je, da moramo zelo zmanjšati količino toplogrednih plinov, ki nastajajo pri izgorevanju fosilnih goriv. Medvladni forum za podnebne spremembe meni, da bi jih morali v prihodnjih petih letih zmanjšati do sedanje ravni. Vsaka desetinka stopinje manj globalnega segrevanja pomeni večjo varnost za naša življenja.

EU s temi ukrepi lahko okrepi tudi konkurenčnost in gospodarsko odpornost. Hkrati pa lahko poskrbimo za večjo energetsko varnost in neodvisnost, kar vključuje tudi širjenje obnovljivih virov energije in zmanjšanje uvoza fosilnih goriv.

Vendar podnebnih tveganj ne moremo obvladati sami. Države skupine G20 morajo zmanjšati svoje emisije CO₂. Da bi to dosegli dovolj hitro, so nujna predvsem sodelovanje in močna partnerstva, ki bodo koristna za vse. Pri tem ne smemo pozabiti na najranljivejše države. Nemčija je vzpostavila že več kot 40 takšnih razvojnih partnerstev na področju podnebja, energije in razvoja, ki lahko pripomorejo k večji varnosti. Mednarodna podnebna politika je politika varnosti in stabilnosti.

NiKE ne pušča nobenega dvoma: dlje ko ne bomo dovolj ambiciozno uresničevali ciljev pariškega podnebnega sporazuma, bolj negotovo in nestanovitno bo postajalo okolje, v katerem živimo. Preobrazba v čisto, odporno in pravično gospodarstvo ter način življenja nam zagotavlja tudi uresničevanje varnostnih interesov – in s tem svetovni mir.

***

Jennifer Morgan, posebna pooblaščenka nemške zvezne vlade za mednarodno podnebno politiko.

Prispevek je mnenje avtorice in ne izraža nujno tudinstališč uredništva.