Boljša zaščita in močnejša podpora žrtvam kaznivih dejanj v EU

Kazniva dejanja lahko vplivajo na vsakogar in se zgodijo kjer koli. Žrtve kaznivih dejanj si zaslužijo zaščito, podporo in dostop do pravnega varstva, ne glede na to, kdo so, katero kaznivo dejanje jih je prizadelo in kje v EU se je to zgodilo.

Ob evropskemu dnevu žrtev kaznivih dejanj, ki ga obeležujemo 22. februarja, se moramo še bolj odločno zavzeti za njihovo zaščito po vsej Uniji. Kazniva dejanja so za žrtve travmatična. Ko sem se srečeval z ljudmi, ki so jih prizadela kazniva dejanja, sem spoznal njihove bolečine pa tudi občutek, da jih sistem pušča na cedilu.

Kot komisar pristojen za kazensko pravosodje si bom prizadeval za močnejšo zaščito žrtev kaznivih dejanj.

Vsakdo lahko postane žrtev kaznivega dejanja – doma, na delovnem mestu ali v drugi državi, na počitnicah. Pogosto so žrtve med najranljivejšimi člani naše družbe. Počutijo se izolirane in ne vedo, kam se lahko obrnejo po pomoč. Trpijo lahko zaradi travm, ki vse življenje vplivajo na njihovo telesno in duševno zdravje. Žrtve imajo med kazenskim postopkom pogosto občutek, da jih izrabljajo kot priče, pri tem pa ne upoštevajo tega, kar prestajajo. To je nesprejemljivo, potrebne so spremembe.

Michael McGrath, evropski komisar za demokracijo, pravosodje, pravno državo in varstvo potrošnikov. FOTO: Aurore Martignoni/Evropska Unija/EC Audiovisual Service

Z ustrezno podporo, zaščito ter dostojanstveno obravnavo lahko žrtvam kaznivih dejanj pomagamo. Njim posvečen evropski dan nas opominja, da jih ne smemo spregledati. Zagotovil bom, da bo vsaka žrtev kaznivih dejanj deležna oskrbe in pozornosti, ki si jo zasluži, ter da se bo lahko zanesla na enake minimalne standarde podpore, zaščite in dostopa do pravnega varstva v vseh državah članicah EU.

Od leta 2015 direktiva o pravicah žrtev prispeva k zagotavljanju pravic približno 15 odstotkov Evropejcev, ki vsako leto postanejo žrtve kaznivih dejanj. Leta 2022 je Komisija v oceni opredelila pet pravic, ki jih je treba še okrepiti: pravice do obveščenosti, podpore in zaščite v skladu z individualnimi potrebami žrtev ter procesne pravice in pravico do odločitve o odškodnini med kazenskim postopkom.

Minimalni standardi pravic žrtev so se od sprejetja direktive o pravicah žrtev spremenili. Danes na primer drugače razumemo, kakšno bi moralo biti otrokom prijazno pravosodje. Imamo tudi nova orodja za zagotavljanje dostopa do pravnega varstva, podporo žrtvam kaznivih dejanj, njihovo zaščito in komuniciranje z njimi.

Komisija želi s predlogom za revizijo direktive o pravicah žrtev nadgraditi minimalne standarde pravic žrtev po vsej EU. To bi koristilo najranljivejšim članom naše družbe, tj. žrtvam kaznivih dejanj. Predlog Komisije vključuje spremembe, ki so ambiciozne in sorazmerne: izboljšanje dostopa do informacij, izboljšanje zaščite, krepitev podpore, izboljšanje sodelovanja žrtev v kazenskih postopkih in olajšanje njihovega dostopa do odškodnine.

Danes drugače razumemo, kakšno bi moralo biti otrokom prijazno pravosodje.  FOTO: Myboys.me/Shutterstock

Komisija predlaga, da bi bile telefonske številke za pomoč žrtvam po vsej EU obvezne, uporabljali pa bi vseevropsko telefonsko številko 116006. Tam bi žrtve dobile informacije o svojih pravicah, po potrebi bi jih lahko napotili na specializirano podporo, na ustreznih spletnih straneh pa bi morale biti na voljo celovite informacije v različnih jezikih, dostopne tudi invalidom.

Dobra novica je, da so te telefonske številke za pomoč že vzpostavljene v večini držav članic, vendar je treba razširiti pokritost po vsej Uniji. Tako bodo lahko žrtve kaznivih dejanj poklicale na te telefonske številke, ne glede na to, kje v EU se nahajajo.

Žrtve bi bilo treba tudi bolje zaščititi, in sicer z bolj individualiziranimi ocenami njihovih potreb in razpoložljivostjo odredb o zaščiti. To je zlasti pomembno za najranljivejše žrtve kaznivih dejanj, kot so invalidi, žrtve kaznivih dejanj iz sovraštva, organiziranega kriminala ali najhujših mednarodnih kaznivih dejanj, pa tudi tiste, ki potrebujejo fizično zaščito pred nasiljem.

Najranljivejše žrtve bi morale imeti tudi možnost, da se, ko je to upravičeno z individualno oceno, zanesejo na brezplačno psihološko podporo, dokler je to potrebno. Otroci, ki so žrtve kaznivih dejanj, pa bi morali imeti možnost, da v istih prostorih prejmejo specializirano podporo strokovnih služb in njihovo zaščito.

Komisija predlaga, da bi bile telefonske številke za pomoč žrtvam po vsej EU obvezne, uporabljali pa bi vseevropsko telefonsko številko 116006.  FOTO: Kai Pfaffenbach/Reuters

Žrtvam je treba tudi omogočiti dejavnejše sodelovanje v kazenskih postopkih ter vzpostaviti mehanizme, prek katerih bodo na sodiščih prejele podpore podporo in pravico do izpodbijanja odločitev, ki vplivajo na njihove pravice. Trdno sem prepričan, morajo žrtve med celotnim pravnim postopkom biti ne le slišane, temveč tudi opolnomočene. Kadar nastopajo kot priče, jim je treba zagotoviti pravico do zasebnosti, da se zaščiti njihova varnost in zmanjša tveganje nadaljnje viktimizacije.

Komisija pričakuje, da se bo s temi spremembami znatno izboljšal položaj žrtev kaznivih dejanj po vsej EU.

Preden pa ti predlogi Komisije postanejo evropska zakonodaja, se morata o njih dogovoriti Evropski parlament in države članice v Svetu EU. Veseli me, da se v pogajanjih o spremembah zakonodaje o zaščiti žrtev kaznivih dejanj odraža zavezanost k izboljšanju njihovega položaja v EU.

***

Michael McGrath, evropski komisar za demokracijo, pravosodje, pravno državo in varstvo potrošnikov.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno tudi stališč uredništva.