(KOMENTAR)Kapital šteje le dolarje, ne pa življenj

Ko so politiki zaskrbljeni zaradi vojne in žrtev v Ukrajini in Gazi, se zdi, da jim je popolnoma vseeno. Če pa gre za ZDA, pa kaže, da zaskrbljenost pomeni – nadaljujte kot do zdaj, dokler vam ne damo drugih navodil.

Kako bi sprejeli, če bi otroka z zlomljeno nogo pripeljali k zdravniku in bi ta bil zaskrbljen, potem pa bi odšel k drugim opravilom? Vemo, kaj pričakujemo od zdravnika, ko ima ta pred seboj poškodovano osebo. Kaj pa policist, ki bi ga obvestili o kaznivem dejanju? Ali naj bo tudi zaskrbljen ali pa naj naredi kaj več? Dobro vemo, kaj pričakujemo od njega. Ali vemo, kaj pričakujemo od politika, ko umira na stotine otrok?

Ko je Izrael ob vojaški podpori in »zaskrbljenosti« Amerike ter z njihovim orožjem pobil 40.000 Palestincev, je svetovno prebivalstvo ogorčeno. Zakaj ni slovenska politika podprla Španije, ko je španski premier Pedro Sánchez sprožil pobudo, da je treba »spet razmisliti« o odnosu z Izraelom, če se ugotovi, da ta krši mednarodno pravo in zavezujoče resolucije Združenih narodov? Zakaj slovenska politika ne sledi vzoru držav, ki so prekinile diplomatske stike z Izraelom ali odpoklicale svoje diplomate? Res je EU največja trgovinska partnerica Izraela, saj Izrael skoraj tretjino svojega uvoza dobi iz EU in približno četrtina njegovega izvoza gre v EU. Ali so za politike gospodarski učinki blagovne menjave z Izraelom več vredni kot 40.000 žrtev?

Zakaj slovenska politika nikoli ni izpostavila celovite slike, kako in zakaj je do ruske agresije sploh prišlo, kot je odlično zapisal Rastko Močnik v Delu v članku Pojasnilo o vojni v Ukrajini? Masovni mediji so »morali« hitro pozabiti na kršitve uporabe svojega jezika v Ukrajini tistim, ki jim ukrajinščina ni materin jezik, na namerne kršitve sporazumov iz Minska, na osnutke mirovnih sporazumov, katerih blokado je zahteval Zahod, kar je že večkrat poudaril ameriški ekonomist in poznavalec razmer Jeffrey Sachs. Slovenska politika se v nasprotju z Madžarsko in Slovaško tudi nikoli ni izjasnila, da noče Ukrajine v Nato, saj bi tako članstvo bilo provokacija in nevarnost za vojno v Evropi. Tudi ko je madžarski premier Viktor Orbán prevzel pobudo za mirovno misijo v Ukrajini, ga Slovenija ni podprla. Slovenska politika ponavlja, da naj se vojna konča pod pogoji Ukrajine. A še noben mirovni sporazum nikoli ni bil sklenjen pod pogoji le ene strani, pravi ameriški upokojeni polkovnik Douglas MacGregor.

Pojasnilo o vojni v Ukrajini

Pri vprašanju Ukrajine bi morala ozaveščena politika narediti kaj več, kot poslušno slediti interesom zahodnega kapitala, ki je delno že pokupil pravice izkoriščanja naravnih virov v predelu Ukrajine, ki ga nadzorujejo Rusi. BlackRock, JP Morgan in McKinsey so ameriške multinacionalke na področju financ in svetovanja, ki prek nove banke za obnovo Ukrajine obljubljajo najboljše globalne priložnosti za vlagatelje, poroča ameriški neodvisni informativni program Democracy Now!. Čim več bo razrušenega, tem večje bodo priložnosti za vlagatelje. Prav zaradi interesov kapitala bo vojna v Ukrajini še dolga. Če bo sklenjeno premirje, bo ta začasen in trhel, saj kapital šteje le dolarje, ne pa življenja.

Nedvomno vojn slovenski politiki ne morejo ustaviti, saj jih napajajo velesile. Če slovenska politika res ne ve, kaj bi naredila v zvezi s 40.000 pobitimi Palestinci in neskončno vojno v Ukrajini, naj razpiše referendume, pa jim bo povedal narod. Res je, da bodo vojni hujskači, ki jih je tudi v Sloveniji na pretek, zagnali vik in krik, a politiki bodo vsaj vedeli, ali naj bodo le zaskrbljeni ali pa od njih pričakujemo kaj več.

Dr. Saša Prešern FOTO: osebni arhiv

V Evropi živijo brez dvoma najnevarnejši narodi na tem planetu, saj so zanetili že dve svetovni vojni. Ne bo jih težko zapeljati v tretjo. Iz zadnje vojne na Balkanu se spomnimo, da se vojna začne veliko prej, preden grejo vojaki na fronto. Začne se s sejanjem strahu pred navideznim ali ustvarjenim sovražnikom, saj strah ne temelji na dejstvih, ampak na emocijah. Gibanja, ki temeljijo na emocijah, pa so najbolj nevarna, vztrajna in slepa. Zato tudi odločno obračunajo z dvomljivci. Katera »vera« je zdaj prava v Sloveniji? Mirovniki so škodljivi, so bili prepričani v ZDA že od vietnamske vojne. Ni še tako dolgo tega, ko je hujskačem in sejalcem strahu uspelo prepričati ljudi, da je neka ženska čarovnica. Ko so jo sežgali, so bili ljudje veseli, da je nevarnost minila. Danes sejalci strahu zavajajo ljudi z novimi čarovnicami. Le da so žrtve številnejše in nevarnost daljnosežna. Ali so tisti, ki poudarjajo strah in nevarnost, namesto da bi zbliževali, sokrivi za žrtve? Mir je preveč dragocen, da bi odločanje o njem prepustili hujskačem, interesom kapitala in generalom.

Na tisoče intelektualcev in študentov po vsem svetu poziva k miru. Žal je malo politikov, ki bi slišali te pozive in doumeli, da je mir edina opcija. John Lennon bi jim spet zapel Dajte miru priložnost (Give Peace a Chance). Nobena zastava ni vredna izgube človeškega življenja. Nobena zmaga, dodatno orožje, nameščanje novih raket ali dodatne enote ne morejo prinesti trajnega miru. Sinergije in obojestranske koristi ter medsebojno spoštovanje so temelji za mostove med državami in sožitje. Mir je treba ustvarjati z odpravo vzrokov za konflikt, ne z grožnjami. Ali je politika, ki tega ne zmore, sokriva za žrtve?

***

Dr. Saša Prešern, raziskovalec

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališča uredništva.