25 let evrske enotnosti

Evropska centralna banka je bila ustanovljena 1. junija 1998 z nalogo, da pripravi vse potrebno za uvedbo evra – največjo zamenjavo valute na svetu, ki je bila kadarkoli izvedena. Takrat sem delala kot pravnica in spominjam se, kako smo mrzlično pregledovali pogodbe, v katerih so bili uporabljeni devizni tečaji, ki naj bi kmalu zatem izginili. Ali skupna valuta sploh lahko deluje? Danes, ko proslavljamo 25. obletnico ECB, vemo, da deluje in da je evro zbližal Evropo.

Naši uslužbenci v Frankfurtu, ki so jim vlade Evropske unije zaupale varstvo evra, in njihovi kolegi v nacionalnih centralnih bankah območja z evrom neutrudno delajo, da bi izpolnili mandat cenovne stabilnosti. To delo je ključnega pomena za blaginjo evropskih državljank in državljanov.

V zadnjih 25 letih smo v območje z evrom sprejeli devet novih držav, s čimer se je število članic z začetnih 11 povzpelo na 20. Prevzeli smo tudi nove vloge, vključno z nadzorom evropskih bank. Danes je evro druga najpomembnejša valuta v mednarodnem denarnem sistemu, takoj za ameriškim dolarjem.

Časi niso bili vedno lahki. A ob vseh gospodarskih vzponih in padcih si je ECB pod vodstvom mojih predhodnikov Wima Duisenberga, Jeana-Clauda Tricheta in Maria Draghija vedno prizadevala, da z izpolnjevanjem svojega mandata gradi trdne temelje za uspešno prihodnost Evrope.

Nedavna pandemija in ruska neupravičena vojna proti Ukrajini sta pokazali, da stabilnost ni samoumevna. Zaradi naraščanja geopolitičnih bojev za prevlado pa je možno, da bo svetovno gospodarstvo v prihodnje vse bolj nestanovitno. V negotovem svetu je ECB vedno bila in bo tudi v prihodnje zanesljiv garant stabilnosti.

Christine Lagarde, predsednica ECB. FOTO: Ina Fassbender/AFP

V preteklosti smo že dokazali, da smo sposobni odločno ukrepati in se hitro odzvati tudi na največje izzive. Le nekaj mesecev po tem, ko sem postala predsednica ECB, smo se hitro odzvali na pandemijo in sprejeli vrsto ukrepov, da bi gospodarstvu območja z evrom pomagali prebroditi najbolj akutno fazo krize in preprečili tveganje deflacije.

Danes enako odločno ukrepamo, da bi inflacijo znižali. Inflacija je bila vrsto let prenizka, zdaj pa je previsoka in bo taka najverjetneje ostala predolgo. To spodjeda vrednost denarja, zmanjšuje kupno moč ter škoduje ljudem in podjetjem vsepovsod v območju z evrom, še zlasti pa najbolj ranljivim članom naše družbe.

Vendar bomo inflacijo v srednjeročnem obdobju znižali nazaj na ciljno stopnjo dveh odstotkov. Zato z rekordnim tempom zvišujemo obrestne mere in jih bomo dvignili na dovolj restriktivno raven – ter jih tam obdržali tako dolgo, kot bo potrebno – da se bo inflacija čim prej vrnila na ciljno raven.

Dve dobri novici in kar nekaj vprašanj

Kot so nas opomnili nedavni dogodki v bančnem sektorju, denarna politika laže opravlja svoje naloge, če jo podpira robusten bančni sistem. Finančna stabilnost je prvi pogoj za cenovno stabilnost in obratno. Že vse od leta 2014, ko smo prevzeli bančni nadzor, si prizadevamo, da bi banke v območju z evrom ostale zdrave. Zato bodo bančni nadzorniki, ki jim predseduje Andrea Enria, tudi v prihodnje storili vse, da bodo banke dobro kapitalizirane in dovolj prilagodljive, da bodo lahko še naprej posojale podjetjem in gospodinjstvom.

Naša monetarna unija je bila v zadnjega četrt stoletja že večkrat na preizkušnji. Prizadelo nas je več kriz, ki bi nas lahko uničile, omenim naj le veliko finančno krizo, državno dolžniško krizo in pandemijo. A iz vsake od njih smo izšli močnejši. To notranjo moč moramo zdaj še okrepiti.

V časih, ko svet postaja vse bolj nepredvidljiv, ima Evropa priložnost krepiti svojo odpornost na dveh frontah. S povezovanjem kapitalskih trgov lahko učinkoviteje usmerja naložbe v zelene in digitalne sektorje, ki so izjemno pomembni za njeno prihodnjo rast. Z dokončanjem bančne unije pa lahko zagotovimo, da bo v prihodnjih krizah bančni sektor pomagal blažiti tveganja, namesto da bi jih še povečeval.

Kot je dejala nekdanja predsednica evropskega parlamenta Simone Veil, »potrebujemo Evropo, ki omogoča solidarnost, neodvisnost in sodelovanje«. Te besede dobro povzemajo vse, kar predstavlja evro. Kajti evro je več kot samo valuta. Je najmočnejša oblika evropskega povezovanja in predstavlja Evropo, ki s skupnimi močmi varuje vse državljane in državljanke ter deluje v dobro vseh.

ECB bo vedno delovala kot temelj teh prizadevanj.

***

Christine Lagarde, predsednica ECB

Ta blog je bil objavljen kot mnenjski članek v časnikih vseh 20 držav območja z evrom.

Prispevek je mnenje avtorja in ne izraža nujno stališč uredništva.