Zvin gležnja: Ključ do hitrega in učinkovitega okrevanja

Ta poškodba se najpogosteje pojavlja pri športih, kot sta nogomet in košarka, in se običajno zgodi med hitrim premikom težišča telesa na pristanek ali na obremenitev noge.

V Blackbox Centru se zavzemamo za zdravje naših strank z osredotočanjem na celovito rehabilitacijo različnih športnih poškodb, vključno z zvini gležnja. Naš individualno prilagojen rehabilitacijski program temelji na najnovejši literaturi in bogatem strokovnem znanju naših kineziologov.

FOTO: Blackbox Center

Pomembno je razumeti, da pravilna obravnava zvina ne le pospeši okrevanje, temveč tudi zmanjša tveganje za morebitne zaplete. V tem članku boste našli podrobne informacije o tej poškodbi in o celotnem procesu rehabilitacije. Za vas smo pripravili vodnik, ki vam bo pomagal bolje razumeti, kako se spopasti z zvinom gležnja in kako doseči čim boljše okrevanje.

Kaj je zvin gležnja

Zvin gležnja sodi med najpogostejše akutne poškodbe spodnjih okončin in prizadene ligamente okoli gležnja. Najpogosteje se pojavlja na zunanji strani gležnja in je posledica inverzijskega zvina, kar je približno 85 % vseh primerov (Ferran in Maffulli, 2006).

FOTO: Blackbox Center

Preostanek zvinov gležnja so everzijski zvin, ki prizadene ligamente na notranji strani, in visoki zvin, ki prizadene ligamente ob sindezmozi.

Mehanizem poškodbe pri zvinu gležnja se lahko razlikuje glede na lokacijo poškodbe. Pri lateralnem ali zunanjem zvinu pride do inverzije in plantarne fleksije v skočnem sklepu, medtem ko gre pri medialnem ali notranjem zvinu za everzijo v skočnem sklepu. Visoki zvin pa se običajno zgodi ob zunanji rotaciji in dorzalni fleksiji (Carto, Lezak in Varacallo, 2023).

Vrste zvina

Razumevanje različnih vrst zvinov gležnja je ključno za učinkovito zdravljenje in rehabilitacijo. Obstajajo tri osnovne vrste zvinov gležnja: lateralni (zunanji) zvin, medialni (notranji) zvin in visoki zvin. Vsak tip zvina se razlikuje glede na mehanizem poškodbe, prizadete strukture ter specifične rehabilitacijske ukrepe, ki so ključni za popolno okrevanje.

Lateralni zvin: to je najpogostejša vrsta zvina gležnja. Pojavi se, ko se ligamenti na zunanji strani gležnja raztegnejo ali natrgajo, običajno med obratom stopala navzven. Najpogosteje prizadeti ligamenti so sprednji talofibularni, kalkaneofibularni in zadnji talofibularni.

Medialni zvin: pri tej vrsti zvina pride do poškodbe ligamentov na notranji strani gležnja, kar se običajno zgodi, ko se stopalo obrne navznoter.

Visoki zvin: ta vrsta zvina je manj pogosta, vendar je običajno resnejša. Pojavi se, ko pride do poškodbe ligamentov med golenico in fibulo. Te poškodbe imenujemo tudi »visoki zvini« in so običajno posledica močnih sil, ki delujejo na gleženj, na primer pri športnih poškodbah. Najpogostejši mehanizem za visoki zvin vključuje zunanjo rotacijo in/ali dvig stopala.

Pri vsaki vrsti zvina gležnja se simptomi pogosto prekrivajo, vključujejo pa bolečino, oteklino, modrice in težave pri hoji ali gibanju gležnja. Pravilno in pravočasno zdravljenje je ključno za preprečevanje morebitnih zapletov, kot je kronična nestabilnost gležnja. Pri diagnosticiranju in zdravljenju zvina gležnja je pomembno upoštevati vrsto in resnost poškodbe, da se določi ustrezna rehabilitacija za popolno okrevanje.

V Blackbox Centru smo specializirani za prilagojeno rehabilitacijo glede na specifično vrsto zvina in njegovo resnost.

Ukrepi ob zvinu gležnja

Ukrepi ob zvinu gležnja so ključni za pravilno okrevanje in hitrejšo regeneracijo po poškodbi. Zdravljenje zvinov gležnja je predstavljeno skozi protokol PRICE, ki se izvaja v začetni fazi po poškodbi. Ta protokol vključuje pet ključnih korakov, ki pomagajo pri lajšanju bolečin, zmanjševanju otekline in pospeševanju okrevanja.

Prvi korak 'P' ali zaščita je namenjen zaščiti poškodovanega območja. To pomeni omejitev obremenitve in gibanja, ki bi lahko še poslabšalo stanje gležnja. V tem času sta ključnega pomena počitek in izogibanje dejavnostim, ki bi lahko povzročile dodatne poškodbe.

Drugi korak 'R' ali počitek zahteva popoln počitek poškodovanega uda. Medtem ko lahko postopoma začnemo z nežnimi gibi, kot so kroženja, upogibi in iztegi gležnja, je ključno omejiti pretirane obremenitve, saj s tem omogočimo optimalno okrevanje.

Tretji korak 'I' ali led vključuje uporabo hladnega obkladka na prizadetem območju. Led ima pomembno vlogo pri zmanjševanju otekline in blaženju bolečin. Priporočljivo je, da led uporabljate 15–20 minut na poškodovanem predelu, vendar ne neposredno na koži, ampak čez povoj ali brisačo, da se prepreči morebitna poškodba kože zaradi podhladitve tkiva.

Četrti korak 'C' ali kompresija vključuje uporabo kompresijskega povijanja, ki pomaga zmanjšati oteklino in stabilizirati poškodovano območje. S tem se preprečuje nadaljnje širjenje otekline in pospešuje proces celjenja.

Poleg tega je dvig poškodovanega uda, imenovan 'E' ali dvig, izjemno koristen pri zmanjšanju otekline. S tem se zmanjša krvni pretok v prizadeto območje in pretok limfnega sistema proti limfi, kar pomaga pri zmanjševanju vnetja.

Vse te tehnike skupaj tvorijo protokol PRICE, ki je ključnega pomena v začetni fazi okrevanja po zvinu gležnja. S pravilno izvedbo protokola PRICE je mogoče doseči optimalno okrevanje in čimprejšnjo vrnitev v normalno aktivnost.

Kako vam lahko pomagamo pri Blackbox Centru

FOTO: Blackbox Center

V Blackbox Centru se zavzemamo za zdravje naših strank z osredotočanjem na celovito rehabilitacijo različnih športnih poškodb, vključno z zvini gležnja. Naš individualno prilagojeni rehabilitacijski program temelji na najnovejši literaturi in bogatem strokovnem znanju naših kineziologov.

Zakaj izbrati nas? Naša prilagodljivost in osebni pristop omogočata vsakemu posamezniku doseganje najboljših rezultatov glede na specifične potrebe. Znano je, da dosegamo uspešne in učinkovite rezultate, kar nas postavlja med vodilne specializirane centre za preventivo po športnih poškodbah, vključno z zvini gležnja. Pri nas boste deležni najboljše oskrbe in podpore na svoji poti do popolnega okrevanja ter vrnitve k aktivnostim. Naša ekipa kineziologov je tu, da vas podpre in vodi skozi vsak korak okrevanja, da boste lahko znova uživali v aktivnem življenjskem slogu.

VIRI:

Carto, C., Lezak, B. in Varacallo, M. (2023). Anatomy, Bony Pelvis and Lower Limb: Distal Tibiofibular Joint (Tibiofibular Syndesmosis). V StatPearls. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing. Pridobljeno s http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK547655/

Ferran, N. A. in Maffulli, N. (2006). Epidemiology of sprains of the lateral ankle ligament complex. Foot and Ankle Clinics, 11(3), 659–662. https://doi.org/10.1016/j.fcl.2006.07.002

Gomes, Y. E., Chau, M., Banwell, H. A. in Causby, R. S. (2022). Diagnostic accuracy of the Ottawa ankle rule to exclude fractures in acute ankle injuries in adults: a systematic review and meta-analysis. BMC Musculoskeletal Disorders, 23(1), 885. https://doi.org/10.1186/s12891-022-05831-7

Lacerda, D., Pacheco, D., Rocha, A. T., Diniz, P., Pedro, I. in Pinto, F. G. (2023). Current Concept Review: State of Acute Lateral Ankle Injury Classification Systems. The Journal of Foot and Ankle Surgery: Official Publication of the American College of Foot and Ankle Surgeons, 62(1), 197–203. https://doi.org/10.1053/j.jfas.2022.08.005

Polzer, H., Kanz, K. G., Prall, W. C., Haasters, F., Ockert, B., Mutschler, W. in Grote, S. (2012). Diagnosis and treatment of acute ankle injuries: development of an evidence-based algorithm. Orthopedic Reviews, 4(1), e5. https://doi.org/10.4081/or.2012.e5

Strudwick, K., McPhee, M., Bell, A., Martin-Khan, M. in Russell, T. (2018). Review article: Best practice management of common ankle and foot injuries in the emergency department (part 2 of the musculoskeletal injuries rapid review series). Emergency Medicine Australasia: EMA, 30(2), 152–180. https://doi.org/10.1111/1742-6723.12904

Vuurberg, G., Hoorntje, A., Wink, L. M., van der Doelen, B. F. W., van den Bekerom, M. P., Dekker, R., … Kerkhoffs, G. M. M. J. (2018). Diagnosis, treatment and prevention of ankle sprains: update of an evidence-based clinical guideline. British Journal of Sports Medicine, 52(15), 956. https://doi.org/10.1136/bjsports-2017-098106

Naročnik oglasne vsebine je Blackbox Center