Že lep uspeh je nagrada, a tudi kakšno darilo ni odveč

Danes je za mnoge družine poseben dan, ne samo, da se začenjajo počitnice, končalo se je še eno šolsko leto. Marsikateri starš, stari starši ali kdo od drugih bližnjih se sprašuje, kako proslaviti zaključek in kaj izbrati za darilo otroku ali mladostniku. Sogovorniki psihologi, tudi zaposleni v šolskih svetovalnih službah, odgovarjajo, da naj bo bolj kot darilo v ospredju prijeten dogodek oziroma druženje. Tudi oziroma predvsem za tiste, ki so nad svojim uspehom razočarani.

Po besedah profesorice dr. Ljubice Marjanovič Umek, zaslužne profesorice za razvojno psihologijo z ljubljanske filozofske fakultete, se danes predvsem odraslim zdi, da je treba otroka nagraditi za vsako leto izobraževanja. »Prav je, da se odzovemo na otrokov napor, prizadevanja oziroma delo za šolo, a to ne pomeni kupovanja materialnih dobrin. Še zlasti v tem času nenehnega hitenja je prav, da se ustavimo in namenimo več časa otroku,« je prepričana.

Dragocena je že ura ali dve druženja in pozornosti odraslih, to je priložnost za pogovore, za katere je med letom morda zmanjkalo časa, in to je bolj ali manj dosegljivo vsakomur. Lahko je prijeten sprehod v park ali na bližnji hrib, lahko je povabilo na sladoled ali kosilo, h kateremu lahko povabimo tudi stare starše ali koga drugega, ki je otroku blizu, za otroke, ki imajo radi kaj bolj razburljivega, bi bil, denimo, primeren obisk adrenalinskega parka, pravi. Otroci in mladostniki starše pogrešajo bolj, kot to kažejo na zunaj.

Pri darilih priporoča vodilo, da je manj več, predvsem pa je lepo upoštevati otroka in njegova zanimanja. Za nekoga je dragocen že en cvet, za drugega lepa knjiga, vsekakor pa to naj ne bodo darila, ki bi izpolnila pričakovanja odraslih. »V takem primeru je bolje podariti nič kot pa knjigo s področja, na katerem je bil otrok slabši in bi mu s tem sugerirali, naj med počitnicami to pomanjkljivost odpravi. Bolje je nič, kot otroka vpisati na športno dejavnost, v kateri je pokazal slabše rezultate. Slabšega bralca je mogoče motivirati z lažjimi knjigami ali stripom, ne pa, da bo s pretežko knjigo podoživel svoj neuspeh,« je opomnila.

Kupovanje dragih daril odsvetuje, saj otroka vzgajamo v pričakovanju, da bo darilo drugo leto še večje in še dražje, s tem pa mu dajemo napačno sporočilo. »Ne uči se za drago darilo, ampak zase, za pridobivanje znanja, da bo v življenju lahko dosegel tisto, s čimer se poistoveti in kar si želi. Tudi zbiranje denarja, da si bo potem kupil nekaj večjega, pelje v isto smer, v stopnjevanje,« je povedala sogovornica. Tudi denar vidi kot izhod v zadregi in pomeni, da otroka premalo poznamo. Res pa je, da s podarjeno simbolno vsoto denarja mladostnikom lahko polepšamo poletne dni.

Pokazati, da so ne glede na vse enako ljubljeni

Ali je lahko dovoljšnja nagrada že lep uspeh? Profesor dr. Matija Svetina z oddelka za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete temu pritrjuje, a dodaja, da šolarju ne bo škodilo, če dobi še kakšno drugo darilo, kar ima vrsto pomenov. Ni samo nagrada za šolski uspeh, ampak tudi sporočilo, da se zdi staršem šola pomembna in da so opazili otrokov trud med letom, tudi če šolski uspeh ni tak, kot bi si ga otrok ali starši želeli. Tudi takrat, ko starši menijo, da si otrok ni zaslužil darila ob koncu šole, je dobro z nekim dogodkom obeležiti konec šolskega leta, saj to sporoča, da je šola pomembna stvar.

Pri tistih, ki so nad svojim uspehom razočarani, je po besedah Ljubice Marjanovič Umek pomemben predvsem pogovor, ki ga je dobro načeti med prijetnim druženjem. »Morda se otrok ni dovolj potrudil in se tega tudi sam zaveda, a še huje je, ko se je otrok trudil, pa ni izpolnil starševskih pričakovanj, tedaj je razočaranje hujše, saj ima starše rad in jih ne bi rad razočaral. Zlasti te je treba pomiriti, da ni konec sveta. V vsakem primeru dajmo otroku priložnost, da pove, kje je zaznal vzroke,« svetuje.

Z dijaki, razočaranimi nad doseženim uspehom, se srečujejo tudi v šolskih svetovalnih službah. V takih primerih je pomembno, menijo, da jih starši potolažijo, izkažejo razumevanje, jim pokažejo, da jih imajo ne glede na vse enako radi, jih spodbudijo, da bodo v prihodnje izboljšali tisto, kar jim morda tokrat ni uspelo.

Predvsem pa naj ne glede na vse izpeljejo, kar so si zadali za počitnice, za takšne otroke oziroma mladostnike je to še toliko bolj potrebno in pomembno, je prepričana šolska psihologinja s Prve gimnazije Maribor Marta Mohorko Bezget. Tanja Varjačič z Gimnazije Kranj opominja, da včasih starši preveč hvalijo tudi »nezasluženi« uspeh oziroma neuspeh in iščejo razloge zanj bodisi pri učiteljih, šoli bodisi kakšnih drugih dejavnikih.

»Dijakom je le v korist, če starši zmoremo dovolj kritične presoje in jim na primeren način povemo svoje mnenje in pričakovanja,« je dejala. Če pa je bil dijak zares neuspešen, se je treba resno pogovoriti in ugotoviti pravi vzrok.

»Če se je dijak trudil, vlagal čas in energijo, ga prav tako pohvalimo oziroma mu pomagamo ugotoviti, kaj bi bilo treba pri njegovem učenju spremeniti,« je dodala. Vsekakor pa je, kot je med drugim kot mama in šolska svetovalna delavka poudarila Nina Kovač z novomeške Osnovne šole Center, vselej v slabem mogoče poiskati nekaj pozitivnega, nekaj, kar je mogoče pohvaliti in nagraditi, in to je tudi treba storiti.