Zaúšnica

Najbrž bi morali v prispevku za besedo tedna napisati, naj Slovencev ne vznemirja toliko ameriško prerivanje za fotelj v Ovalni pisarni, ampak naj raje kritično spremljajo domače razmere, ki bi lahko usodno posegle na področje dobrin, ki nam vsak dan olajšajo življenje – trenutno bojlerjev in grelnikov. Saj so vendar (teoretično gledano) politične spremembe v državah z milijoni volivcev vedno odraz vitalnosti demokracije. A ker prispevke za besedo tedna pripravljamo na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, moramo ob tokratnem ameriškem političnem obratu besedo nameniti posledicam, ki jih ta prinaša znanosti.

Če sklepamo po okoljekvarnih ukrepih prve Trumpove administracije (po navedbah New York Timesa je ta uradno razveljavila več kot sto okoljskih uredb, povezanih s čistim zrakom, vodo, divjimi živalmi in strupenimi kemikalijami), bo najbrž tudi njegov drugi mandat prežet z antiintelektualizmom, omejevanjem dostopa do znanstvenih podatkov in vzpostavljanjem dvoma o njihovi verodostojnosti. Upoštevajoč podatke iz evidence Silencing Science Tracker, je povsem utemeljena tudi bojazen, da bodo za kontroverzne razglašene vse raziskave o podnebnih spremembah, med raziskovalce pa zasejana kultura strahu ob objavljanju izsledkov, ki bi starega-novega predsednika silili v spremembo prioritet.

A ker smo vendarle optimisti in kot raziskovalci predstavniki razuma, beseda tedna ne sme postati poraz, ki v svojem dobesednem pomenu izraža končno dejanje popolnega neuspeha. Izberimo raje manj pesimistično zaušnico streznitve. Ta bi morala v svetovno volivno telo prinesti zavest, da so v demokraciji politika, družba in znanost neločljivo povezane: ker znanost ne temelji na osebni presoji, temveč na preverljivih podatkih, družbo varuje pred manipulacijami politike in ustvarja rešitve za vsakodnevne težave.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Helena Dobrovoljc.