Neomejen dostop | že od 9,99€
Pojem lepote je spremenljiv. Ali pa tudi ne. Za Heleno Christensen se zdi, da se ne spreminja, da je njena lepota še lepša kot nekoč. Rodila se je v Københavnu in zato ima v sebi to značilno dansko mirnost, skromnost, melanholijo, hlad in ogenj. Prijazna je in zelo posebna. Klepetati z njo je čisti užitek.
Nikoli ni prenehala delati kot manekenka, še vedno je obraz različnih modnih znamk, še vedno nastopa na modnih revijah, njene fotografije še vedno žarijo z naslovnic. Je tudi odlična fotografinja, avtorica kratkih filmov.
Svetovno slavo je doživela, ko se je pojavila v videu Chrisa Isaaka Wicked Game – v njem je bila skrivnostna dolgonoga sirena z zelenimi očmi in odsotnim pogledom. Pesem ima tako zeitgeisten začetek: »The world was on fire and no one could save me but you« (Svet je gorel in nihče me ni mogel rešiti razen tebe). Ta video se mi je vedno zdel kulten. Spomnim se vsakega najmanjšega detajla, na primer njenih nalakiranih nohtov, na katerih je barva že precej odluščena – napaka, ki se mi je zdela tako senzualna, kot kadar naramnica večerne obleke zdrsne z ženske rame.
Vedno je bila tudi tako rokenrol. Bila je dekle pokojnega pevca skupine INXS Michaela Hutchensa, hodila je s Paulom Banksom, pevcem ameriške rock skupine Interpol. Prijateljuje z različnimi glasbeniki, od Dava Gahana, pevca skupine Depeche Mode, do Dava Stewarta, ustanovitelja dueta Eurythmics. Z ameriškim igralcem Normanom Reedusom ima sina Mingusa Luciena. Star je petindvajset let in tudi on dela kot maneken. Helena Christensen rada pove, da ne verjame v poroko. »V ljubezni se lahko vse tako hitro spremeni.«
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se