V nadaljevanju preberite:

Letos je kot sedma Slovenka zaključila izobraževanje iz jungovske analize pri Mednarodni zvezi za analitično psihologijo. A vse se je začelo že desetletje prej, ko je izvedela za skupino, ki sta jo v Ljubljani vodila pokojni srbski psihiater Ivan Nastović in njegova žena Marija, in se ji je pridružila. »Najprej sem mislila, da bom na srečanje prišla le enkrat, a potem sem v tej skupini ostala sedem let. Fantazirala sem, da bom nekoč, ko se bom upokojila, tudi sama imela skupine za analizo sanj. A postalo mi je jasno, da mi manjka teoretskega znanja. Vpisala sem se v Slovensko združenje za analitično psihologijo in kasneje sem se začela izobraževati za jungovsko analitičarko.« Zanimivo je, da morajo vsi študenti vsa leta študija biti tudi na lastni analizi in morajo že zgodaj, pod nadzorstvom, delati s klienti.

Jung se je veliko ukvarjal s simboli, z mitologijami, umetnostjo. Vse to je Bredi Biščak zelo blizu. In potem so tu še sanje. »Freud je knjigo Interpretacija sanj napisal že leta 1900. Ta tema torej obstaja že zelo dolgo, v naš prostor pa prihaja zelo počasi. Razmišljanje o sanjah mi je zelo blizu, saj se prekriva z mojo osnovno izobrazbo – književnostjo in jezikom, kajti v bistvu nas sanje nagovarjajo kot pesniki – z metaforami. Princip je isti. Sanjske podobe so metafore za trenutno dogajanje v naši duševnosti.«

Kot mi pripoveduje Breda, so sanje pri njihovi terapiji psihodiagnostični pripomoček, kar jih najbolj razlikuje od drugih psihoterapevtskih smeri. »Jungovci imamo teorijo, da človek, če pripoveduje o neki stvari, ki ga je nagovorila v realnem življenju, tega ne bi omenil, če ne bi bilo to simbolno pomembno tudi za dogajanje v njegovi psihi.«