Vizum

Samostalnik vizum je v Pravnem terminološkem slovarju na portalu Fran razložen kot »upravna odločba, s katero pristojni organ tujcu dovoli vstop v državo […]«. Besedo smo v slovenščino prevzeli prek nemščine, in sicer je nastala iz latinskega glagola vidēre, ki pomeni »videti«.

V rabi je dolgo tekmovala z besedo viza, ki izhaja iz istega latinskega glagola, v slovenščino pa je prišla iz francoščine. Slovenski pravopis 2001 je besedo viza označil kot knjižno pogovorno (oznaka za prvine knjižnega jezika, ki so v rabi v manj formalnih govornih položajih), uporabnika pa je s sopomenko v ležečem tisku usmerjal k nevtralnejši ustreznici vizum.

Slovarji na portalu Fran prinašajo še več koristnih informacij o besedi vizum, npr. o njeni rabi in kolokabilnosti, torej o tem, s katerimi besedami se najpogosteje druži. Izvemo lahko, da tuja država vizum izda, podaljša ali odpravi, da prosilec nanj čaka in da poznamo različne vrste vizumov, npr. diplomatske, konzularne in poslovne vizume ter izhodne, prihodne in tranzitne vizume (SSKJ2).

Ni znano, katera vrsta vizuma je tenisaču Novaku Đokoviću zagrenila življenje. Vsekakor pa človeštvo z zanimanjem spremlja dramo, ki se dogaja na drugi strani planeta. V teh že tako zahtevnih časih namreč z veseljem sprejmemo vsako razvedrilo, ki preobremenjene misli odvrne od resničnih, a manj razburljivih težav naše vrste.

Bolezni, vojne, revščina in ogrožanje narave se res ne morejo primerjati s psihološkimi mukami privilegiranega posameznika. #sarkazemoff

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Urška Vranjek Ošlak.