Sejem

Sêjem po SSKJ2 pomeni »prireditev na določenem mestu in ob določenem času, na kateri se razstavlja, prodaja in kupuje raznovrstno blago«.

Beseda sêjem torej ohranja pomene shajanja, snidenja, zbiranja in tudi pomen »zbrati se, vzeti se skupaj«. In čas adventa je zagotovo čas znanih in težko pričakovanih adventnih sejmov. Žal pa smo se že drugi adventni čas znašli v slabih zdravstvenih razmerah, v katerih bi sejemska zbiranja in shajanja pomenila oziroma ponekod žal že pomenijo zgolj še poslabšanje vsesplošnega zdravstvenega in posledično tudi družbenega stanja.

No, in tu pride na vrsto še tisti bolj preneseni in zato drugotni pomen »zbrati se, vzeti se skupaj« v smislu, da najprej vsak zase v miru premisli oziroma »se zbere« in »se vzame v roke«, kakšno njegovo ravnanje bi najbolj učinkovito pomagalo k izboljšanju trenutnih razmer.

In po tolikem času je verjetno že skrajni čas, da se s primernim preventivnim ravnanjem večina ljudi »vzame skupaj« zlasti v obliki zavedanja, da sobivamo in je zato tudi solidarno vzajemno ščitenje pred boleznijo nekaj samoumevnega, vsaj moralo bi biti. Letošnji advent bi zato lahko bil čas intenzivnega prizadevanja za zamejitev bolezni in za prihod boljših časov s tistimi starimi novimi prazničnimi sejmi po že ustaljenih običajih. Sejem bil je živ!

Tudi ne vem, kako so ali bi notico »Strežba hrane in pijače ne bo dovoljena, a pozor, privoščili si boste lahko pečen kostanj, saj je ta naveden kot izjema.« komentirali tisti redki kostanjarji, ki so se še obdržali v Ljubljani.

Dejstvo pa je, da majhne lesene barake s prostorom le za enega človeka in nekaj vreč kostanja ter s pečico ob baraki na prostem niso zbirališče ljudi. In tudi zato so še kako veseli vsakega, ki se v tem času ustavi, kupi merico in jim celo privošči kakšno besedo.

---

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: prof. dr. Andreja Žele.