Prestòp

Beseda prestop je tvorjenka (glagolnik) iz glagola prestopíti, ki ima po SSKJ kar pet pomenov. Nas tu zanima tretji: »spremeniti, menjati pripadnost glede na (politično) prepričanje, čustvovanje«. Slovar navaja tri ponazoritve: prestopiti v protestantsko vero/prestopiti k opoziciji; prestopil je v nasprotni politični tabor. Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar za ta pomen navaja nemško besedo der Übertritt in ga ponazarja z zgledom: prestop k protestantovski veri. Besedo prestop v navedenem pomenu označuje z okrajšavo nk. (= novoknjižno), kar pomeni, da je ta pomen dobila šele v novejšem času, nekako v drugi polovici 19. stoletja. Po drugi strani je glagol prestopati v pomenu »kršiti« izpričan že v Brižinskih spomenikih (roti, kojihže ne pasem, nu je prestopam »prisege, ki jih ne spoštujemo, temveč jih prestopamo«). Z etimološkega vidika vsebuje beseda prestop predpono pre- »čez, preko« in osnovo glagola stopiti »napraviti korak«.

Znani so prestopi športnikov med posameznimi klubi, pospremljeni z vrtoglavimi odkupninami. V politiki seveda odmevajo prestopi poslancev ali visokih političnih predstavnikov, dramatične posledice pa potegnejo za seboj prestopi vohunov, dejanja, ki jih oškodovana stran navadno označi z besedo izdajstvo. Ko začnejo posamezne strankarske ladje toniti, se število prestopov med strankami in političnimi tabori opazno poveča. S približevanjem volitev smo priča živahnemu dogajanju na tem prizorišču, prestop je za marsikoga čarobna formula za zagotovitev političnega preživetja.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtor: dr. Silvo Torkar.