V nadaljevanju preberite:

David Hockney je svoj opus gradil sedem desetletij, pri skoraj 88 letih še vedno ustvarja od štiri do šest ur na dan. Že dolgo je najvplivnejši prvokategornik britanske umetnosti, a je prepričan, da je šele letos realiziral svojo najboljšo razstavo. Ne doma, pač pa v Parizu. Sestavlja jo več kot 450 del, zaseda pa enajst dvoran Fundacije Louisa Vuittona.

Razstava David Hockney 25 v »steklenem oblaku« na obrobju Bolonjskega gozda, kot označujejo zgradbo fundacije z znamenitim podpisom arhitekta Franka Gehryja, je zanesljivo eden od magnetov letošnje pariške kulturne ponudbe. Na ogled bo do prvega septembra.

Iz zgodovine umetnosti in sodobnih časov so znani primeri, ko je stik z umetnino občudovalce spravil v jok. Pregovorno ob stikih z dovršeno abstrakcijo Marka Rothka, kdaj tudi z umetnino, ki je živo telo, živa osebnost. Tako je bilo v primeru neskončnega performansa Umetnica je prisotna Marine Abramović v newyorški Momi, ko so poročali o obiskovalcih, ki so jih ob umetničinem pogledu oblile solze.

Med zadnjimi tovrstnimi »žrtvami« na Hockneyjevi razstavi je bil znani Guardianov kritik Jonathan Jones.