V nadaljevanju preberite:

Razstave z digitalnimi surogati vsem znanih umetnin običajno pomenijo, da gre za projekte, usmerjene v dela velikanov svetovne umetnosti, ki jih sicer iz osrednjih javnih ali zasebnih zbirk zlepa ni mogoče pridobiti pod streho enega razstavišča.

Tokrat se je za tovrsten projekt v novem londonskem prostoru za umetnost Lightroom prvič odločil še živeči klasik, starosta britanske likovne umetnosti David Hockney. Pri 85 letih pravi, da ga je do tega pripeljal naravni razvoj njegove kariere.

Ob tovrstnih digitalnih »potopitvah« v digitalne umetniške surogate vas radi pobarajo, ali ste kdaj sanjali, da bi vstopili v sliko Vincenta van Gogha ali pa s pomočjo 3D-iluzije vstopili v svet Leonarda da Vincija in se dotaknili njegovih izumov. Kdaj vas poskušajo prepričati, da prinaša projekt Rafael 2020 kvintesenčno demokratizacijo visoke renesanse iz 16. stoletja, spet drugič, da – v izvirnikih male – slike Fride Kahlo, ki so v tovrstnih projekcijah izrazito predimenzionirane, obiskovalcem ponujajo inovativno izkušnjo na pol poti med kinematografi, obsežnimi avdiovizualnimi predstavami in tradicionalnimi muzeji.

Govor je o davno pokojnih prvokategornikih svetovne umetnosti, a se je tokrat za tovrstno digitalno ekstravaganco odločil David Hockney. Digitalno razstavo v Lightroomu, kjer bo na ogled do 4. junija, je sam označil kar za novo stopnjo v svojem razvoju. »Moje delo je vodilo do tega, resnično,« je navrgel v pogovoru, ki ga citira New York Times.