Velika zelena poteza na mariborskem Taboru

V podhodu na križišču Ceste proletarskih brigad in Kardeljeve ceste na Taboru trikrat na teden deluje tržnica, tudi druge dni v tednu pa gostinski lokal, ki ponuja malice in kosila, toda območje je degradirano in pojavlja se vandalizem, zato so pred nedavnim na mariborski občini sklenili razpisati natečaj, kako bi območje revitalizirali. Prve nagrade med tremi prispelimi predlogi niso podelili, druga pa je pripadla arhitektom Lani Topolovec, Mihi Fujsu, Juretu Jovanoviču, Mihaelu Novaku in Nebojši Driniću (OVOI arhitekti), ki bi območje vidno zazelenili, predvideli pa so tudi skate park, četudi ga v natečajni nalogi ni bilo.

Namen natečaja je bil pridobiti najustreznejšo programsko-prostorsko rešitev štirih površin na vseh krakih tega križišča, ki je eno najbolj prometnih v Mariboru, pri čemer bi tržnico dvignili na površje ter oblikovali novo večnamensko ploščad, podzemni podhod, ki povezuje obe strani ceste, pa naj bi v sedanjih gabaritih preuredili v garažno hišo. Kot pripoveduje Lana Topolovec, so morali poiskati rešitev s čim manj novimi posegi v prostor, torej brez dodatnih izkopov, iskanje rešitve znotraj obstoječih gabaritov oziroma obstoječih opornih zidov pa je bila ena od največjih omejitev v projektu. Na željo naročnika so morali vanje umestiti kar največ parkirnih mest, njihov načrt jih predvideva 164 za avtomobile in 16 za motorna kolesa.

V podhodu na križišču Ceste proletarskih brigad in Kardeljeve ceste na Taboru trikrat na teden deluje tržnica. FOTO: arhiv sogovornikov

Program tržnice so skladno z natečajno nalogo preselili v mestni parter, zamislili so si paviljon, v katerem bi polovico namenili prodajnemu prostoru tržnice – v zaprtem delu bi lahko postavili 32 stojnic –, drugo polovico pa so razdelili v manjše enote, bar oziroma kavarno, mesnico in mlečno prodajalno, ki se navezujejo na zunanji parter, preko ceste pa še na drugi paviljon, v katerem je predviden medgeneracijski center.

»Potem sta tu še dva nepozidana kvadranta, ki bosta večinoma ozelenjena, prav tako dostop do obstoječega podhoda, kamor smo umestili pokriti skate park, v njegovem izteku pa igrišče za ulično košarko. Na drugi strani podhoda smo predvideli pump track stezo ter park z otroškim igriščem, fitnesom na prostem in manjšim pasjim parkom,« zasnovo podrobneje opisuje sogovornica. Soavtor Miha Fujs poudarja, da bodo te športno-rekreativne površine, ki se povezujejo prek podhoda, imele multifunkcionalno družbeno funkcijo, na voljo bodo različne dejavnosti za različne skupine prebivalstva.

Na strehi parkovne zasaditve in vrtički

»Čeprav natečajna naloga skate parka ni predvidevala, se nam je porodila ideja, da bi ga umestili, saj se marsikdo v našem biroju ukvarja z rolkanjem, poleg tega se je z ureditvijo mariborskega skate parka na prostem v bližini Tabora število mladih, ki jih to zanima, povečalo, pogosto je tam gneča in nimajo kam drugam. Tako smo podhod dodatno izkoristili in mu namenili funkcijo, s tem pa omogočili, da bo živel, kar je mogoče doseči z razmeroma majhnim dodatnim finančnim vložkom. Bili bi zelo veseli, če bi se to uresničilo, a za zdaj še čakamo, kako se bo ocenjevalna komisija opredelila do tega predloga,« je povedal Fujs. V tujini v takšne degradirane, opuščene prostore pogosto umeščajo skate parke in jih s tem zelo uspešno revitalizirajo.

Danes je to območje mariborskega Tabora zelo degradirano. FOTO: arhiv sogovornikov

Kot posebnost projekta sogovornika izpostavljata zelene strehe oziroma parkovne zasaditve na strehi obeh paviljonov, ki bi v tem najbolj gosto naseljenem križišču ustvarili čim več zelenja. To bi pripomoglo k ugodnejši mikroklimi, paviljona pa bi omogočala zvočno bariero med trgom med bloki in paviljonom ter cesto.

Kot poudarjata arhitekta, zdaj človek, ki prihaja čez Trg proletarskih brigad, ne sliši niti samega sebe, tako je prometno obremenjen. Za zdaj še ne morejo govoriti, ali bodo na strehah lahko rasla drevesa, to bo znano v nadaljevanju, so pa nekaj površin predvideli za urbane vrtičke tamkajšnjih prebivalcev. »Vse to zelenje bo delovalo kot peta fasada za vse stanovalce v višjih nadstropjih. Okoli tržnice je veliko visokih pozidav oziroma višjih stanovanjskih blokov, tako da bosta ti ozelenjeni strehi vnesli vtis bolj zelenega okolja,« kar je po besedah Mihe Fujsa velika dodana vrednost v primerjavi z izbiro klasične strešne kritine.

Tržnični paviljon se preko ceste navezuje na drugega, v katerem naj bi deloval medgeneracijski center. FOTO: Računalniški prikaz OVOI arhitekti

Steklo in kovinska mreža za transparentnost

Ker gre za ogromno območje, je zelo pomembna pojavnost objekta. Tako so se pri zasnovi paviljonov držali načela čim bolj neopaznih volumnov oziroma tega, da ne bi predstavljala vizualnih barier, kar so dosegli ne samo z nizkim poslopjem, ampak tudi z odločitvijo, da bo pritličje zastekljeno in s tem transparentno, streha oziroma zgornji del pa iz kovinske mreže, kar daje občutek, kot da lebdi v prostoru, in povrhu je skozi mrežo deloma videti zelenje. Mreža deluje kot kapa in zagotavlja senčenje objektov, sta še dodala arhitekta.

Sicer pa so bili v projektu največji izzivi čim boljši izkoristek podhoda za čim več parkirnih mest, smiselna navezava na sistem prometa in združitev vseh predvidenih programov v eno funkcionalno enoto; da se kakovostno in smiselno povezujejo. S kolegi so prepričani, da bi se z njihovo zamislijo vzpostavil nov oziroma drugi center Maribora, zagotovo pa bi se s predvidenim posegom povečala kakovost bivanja v zdaj zelo degradiranem prostoru. »Vsaka poteza bi utegnila biti problematična, zato smo se trudili rešitev zasnovati tako, da bi zares pripomogla k izboljšanju bivalnega okolja,« sta sklenila pogovor Lana Topolovec in Miha Fujs.

Tržnični paviljon s transparentnim pritličjem, v katerega so poleg prodajnih stojnic umeščeni bar, mesnica in mlečna prodajalna, ima lahkoten zgornji del iz kovinske mreže, kjer je predvidena zazelenitev, tudi z urbanimi vrtički. FOTO: Računalniški prikaz OVOI arhitekti

Tudi na mestni občini so poudarili, da projekt kljub novi pozidavi povečuje delež zelenih površin in zelenih potez, zeleni značaj pa bi se po tem načrtu kazal zlasti na severozahodu in severovzhodu, kjer naj bi uredili manjši pasji park in košarkarsko igrišče, na jugovzhodnem delu pa je predvidena parkovna ureditev ob novem medgeneracijskem centru.

Kakšna je nadaljnja časovnica za izvedbo projekta? »Natečajne projekte bomo predstavili na razstavi, potem pa začeli pripravo projektne dokumentacije z izbranimi projektanti. Prioriteta občine in mestne četrti Tabor je pridobiti projektno dokumentacijo in gradbeno dovoljenje, za kar so zagotovljena sredstva MČ Tabor. S tako pripravljenim projektom bo občina iskala priložnosti na državnih in evropskih razpisih. Prepričani smo, da gre za zelo zanimiv projekt oživljanja urbanih mestnih centrov, medgeneracijskega sodelovanja, družbenih vsebin, trajnostne mobilnosti in zelenega prehoda,« so pojasnili na občini.

Tržnica Tabor, Maribor

Naročnik: Mestna občina Maribor

Avtorji arhitekturne zasnove: Lana Topolovec, Miha Fujs, Jure Jovanovič, Mihael Novak, Nebojša Drinić
(OVOI arhitekti)
Obseg projekta (neto površine): tržnični paviljon (550 m²) in paviljon medgeneracijskega centra (297 m²), garaža
(5810 m²)
Število stojnic: 32 (v pokritem delu), možnost širitve prodajnega dela na trg
Število parkirnih mest: 164 za avtomobile, 16 za motorna kolesa
Predvideni so še košarkarsko igrišče, park z otroškim igriščem, fitnes na prostem, skate park (v sedanjem podhodu), pasji park in pump track

Vrednost investicije:
6,5 milijona evrov (brez DDV)