Plečnikova nagrada 2021 Tržnici Ptuj

»Projekt Tržnice Ptuj presega okvire svojega imena. Ne gre samo za vzpostavljanje programa nove tržnice v mestu, temveč za celovito prenovo odprtega javnega prostora mesta Ptuj. Trg, tržnica, ulica, prostor srečevanja, oblikovanje robov, vzpostavljanje meril prostora, zaključevanje robnih situacij, sobivanje različnih programov itd.,« so elementi in vsebine, zaradi katerih je med drugim strokovna žirija Plečnikovega sklada projekt birojev Krušec in AKKA odlikovala s Plečnikovo nagrado za arhitekturo 2021.

V utemeljitvi strokovna žirija (predsednik Matija Bevk, Martina Malešič, Boris Matić, Matej Nikšič, Rok Žnidaršič) navaja, da projekt vzpostavlja nov urbani javni prostor, prostor trga in tržnice, kjer donedavnega kakovostnega javnega odprtega prostora ni bilo. Ta projekt kaže jasno arhitekturno artikulacijo, ki je izjemno vešče materialno in detajlno obdelana ter hkrati v primernem odnosu do obstoječega ambienta, s katerim vzpostavlja dialog tudi z rjavo-rožnato barvo betona.
 

Kako projekte doživljajo uporabniki

Tako kot devet drugih projektov v ožjem izboru (z izjemo Nove stavbe Fakultete za socialno delo v Hogentu v Belgiji Sadar+Vuga arhitektov) so si člani žirije tudi z glavno nagrado odlikovani javni prostor Ptuja ogledali v živo, saj jih je poleg oblikovalskih in prostorskih odlik zanimalo tudi, kako projekte doživljajo uporabniki. Že ob ogledu ptujskega tržnice so ugotovili, da so na stopnicah sedeli ljudje, da so starejši posedali po stolih, da so se otroci igrali pa tudi, da so številni po tej novi bližnjici hiteli s Slomškove na Miklošičevo ulico.

Pod projekt, ki smo ga v Delu podrobneje predstavili minulo soboto, so se podpisali Tomaž Krušec, Lena Krušec, Vid Kurinčič in Zala Likavec Perovšek (arhitektura, biro Krušec arhitektura) ter Ana Kučan in Luka Javornik (krajinska arhitektura, biro AKKA). Kot je v imenu celotnega tima za Delo povedal Tomaž Krušec, to ni nagrada le za arhitekte in arhitekturo.



»Je tudi nagrada za investitorja, Mestno občino Ptuj, ki je imela pogum, da spremeni ta mestni prostor, nagrada za izvajalce in nadzornike, skratka za vse udeležene, predvsem pa je nagrada za vse uporabnike, meščane in odprti javni prostor. Prav epidemija nas je tragično opomnila, kako pomemben je javni prostor oziroma, kako pomembne so kakovostno urejene zunanje površine, ki pripadajo vsem nam. Projekt pa povrhu vsega dokazuje, da je edina demokratična in transparentna pot do najboljših in kakovostnih arhitekturnih rešitev javni arhitekturni natečaj,« je poudaril Krušec. Da je arhitekturni natečaj »bistvo in steber uspešnih ter kvalitetnih arhitekturnih produkcij v državi«, je opomnila tudi strokovna žirija.


 

Samosvoja in jasna izraznost

Letos je v ocenjevanje prispelo 39 predlogov za uresničene projekte od zasebnih hiš do infrastrukturnih projektov ter strokovnih oziroma publicističnih prispevkov, sedem predlogov za študentska priznanja, eno teoretično delo pa je dodatno predlagal član strokovne žirije. Žirija pa se je pri izboru povpraševala predvsem o vlogi in pomenu arhitekture v prostoru in v družbi danes, kaj posamezni projekti pomenijo za uporabnike, za prostor, v katerega so postavljeni, kako ga preoblikujejo, kakšne socialne interakcije spodbujajo, kako ravnajo z obstoječim, kako izboljšajo obstoječo prostorsko situacijo, kako se vizualno postavijo v svoje okolje, kakšen notranji prostor vzpostavljajo, kako ustvarjajo interakcijo z zunanjostjo ...



Zanimala jih je tudi konsistentnost koncepta, doslednost in splošna artikulacija ter celostnost izvedbe – od detajla, materialnosti do konstrukcije –, ter zmožnost prilagajanja ob uporabi. Pozorni so bili tudi na tisto, kar ni pričakovano, kar je drugačno, kar je skrito na prvi pogled in se odkrije šele ob podrobnejšem pogledu, na tisto, kar ustvarja dialog v družbi in je doprinos kritičnemu razmišljanju o prostoru.



Povedano drugače: iskali so projekte s samosvojo in jasno izraznostjo, ki odstopajo od prevečkrat ponovljene generičnosti slovenske arhitekture. Splošen vtis so strnili v besede, da je sodobna slovenska arhitekturna produkcija kakovostna, a v precej ožjem segmentu, kot bi si želeli; premalo je specifična, premalo dosledna in jasna. »Zato so nagrajeni projekti toliko bolj vredni in pomembni,« so še poudarili.

Poleg glavne nagrade bodo danes ob 18. uri v atriju ljubljanskega Mestnega muzeja, kjer bo slavnostni govornik letošnji Prešernov nagrajenec, arhitekt, akademik Marko Mušič, podelili še Plečnikovo medaljo za realizacijo Zavodu za gluhe in naglušne v Ljubljani (Maruša Zorec, Ana Merklin, Uroš Rustja, Martina Tepina, biro Arrea), Plečnikovo medaljo za pomembno delo s področja arhitekturne teorije, kritike in strokovne publicistike pa arhitektki in profesorici Petri Čeferin za knjigo The Resistant Object of Architecture. Lacanian Perspective, ki preizprašuje pomen današnje arhitekture, njeno vpetost v ustroj kapitalističnega sveta in njen potencial.



S Plečnikovima medalja za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture so odlikovali Jurija Kobeta in Majo Kovačič za prenovo mežnarije in postavitev razstave na Svetem Urhu pri Ljubljani ter mednarodno in multidisciplinarno Skupino Nonument/Nonument Group (Neja Tomšič, Miloš Kosec, Martin Bricelj Baraga in Nika Grabar), ki se ukvarja s skritimi, zapuščenimi, nezaželenimi in propadajočimi stavbami, spomeniki in javnim prostorom, katerih simbolni pomen se je zaradi sprememb političnega ali družbenega konteksta spremenil ali celo izničil. Študentsko Plečnikovo priznanje je prejel Rok Primažič za magistrsko delo, projektno študijo tipologij ljubljanskih študentskih domov, povezanih z mestom, z naslovom Strukture sobivanja.