Neomejen dostop | že od 9,99€
»Pod Pekrsko gorco se nakazuje moderniziran, v preteklih desetletjih že skoraj popolnoma opuščen koncept soseske, ki ima poleg stanovanj in igrišč tudi druge, kompleksnejše skupne programe, ki iz naselja šele ustvarjajo prostor bivanja in morda celo skupnosti,« so besede, s katerimi naselje kot eno najbolj kakovostnih sosesk zadnjega časa izpostavlja aktualna razstava Muzeja za arhitekturo in oblikovanje Iščem stanovanje.
Projekt 400 najemniških stanovanj republiškega stanovanjskega sklada (SSRS) Pod Pekrsko gorco na jugozahodnem delu Maribora se je začel z nakupom zemljišča od DUTB pred štirimi leti. Kot so pojasnili na SSRS, je prejšnji investitor sicer že imel izdelane načrte iz leta 2010, ki pa za sklad niso bili primerni zaradi drugačnega namena stanovanj pa tudi vseh zakonodajnih sprememb.
»V občinskem prostorskem načrtu so že bile natančno določene meandrsko zavita oblika objektov, etažnost in komunalna ureditev z dostopno cesto, na podlagi projektne naloge in variantnih preizkusov zazidave pa smo projektanta izbrali s postopkom javnega naročila na podlagi cene, referenc ter nagrad in priznanj za dosežke v arhitekturi,« je pojasnil Blaž Češka, vodja projektov pri stanovanjskem skladu.
Tako je bila izbrana rešitev birojev Jereb in Budja arhitekti, Dobrin in Kostak GIP, ki je še v fazi gradnje. Naselje raste na območju 4,7 hektara sredi nizke, pretežno enodružinske predmestne zazidave (med Šarhovo, Kamenškovo in Ulico Pohorskega bataljona), porazporejena pa je v sodobne večstanovanjske stavbe v obliki štirih nezaključenih karejev. Prva faza, to je 212 stanovanjskih enot in pripadajoča infrastruktura, naj bi bila končana marca prihodnje leto, prvi stanovalci pa se bodo vselili v prvi polovici leta.
Kot razlagajo avtorji nove zasnove, so pri »podedovanem projektu« v skladu z zahtevami stanovanjskega sklada preverjali predvsem, kako ga izboljšati, nadgraditi, oziroma kot sta se izrazila arhitekta Rok Jereb in Blaž Budja, ga demokratizirati in narediti čim bolj dostopnega in odprtega za vse stanovalce.
»Urbanizma nismo dosti spreminjali, prav tako so bloki ostali trinadstropni, a vendar smo naredili kar nekaj vidnih sprememb. Prejšnja soseska je predvidevala zasebne atrije pritličnih stanovanj, ki smo jih odprli, zmanjšali smo garaže, da bi v soseski lahko sčasoma zrasla visoka drevesa, vpeljali veliko javnih ozelenjenih površin in ustvarili večji osrednji trg. Soseska bo imela tudi dvooddelčni vrtec, prostore dnevnega centra aktivnosti za starejše, lokale, rolkarski park in košarkarsko igrišče ter več otroških igrišč,« je naštel Rok Jereb.
Po besedah Blaža Budje pa so stremeli zlasti k temu, da bi z izbiro cenejših, a vendarle klasičnih materialov lahko izpeljali boljše arhitekturne rešitve, med drugim večja stanovanja in večje balkone. Prihranili so pri drugih vidikih oziroma jih optimizirali; odločili so se za klasično tankoslojno in modularno fasado, za skupne prostore predvideli klinker keramiko, optimizirali vodovodne poti, shrambe iz garaž prestavili v iste etaže kot stanovanja ...
»Sosesko smo načrtovali še pred koronakrizo. Že tedaj smo bili prepričani, da je balkon tisti nujni podaljšek stanovanja na prostem, ki pomembno dvigne kakovost bivanja. Toda nismo želeli le balkona, velikega meter krat meter, kamor greš, denimo, pokadit cigareto oziroma je prostora komaj za en stol, želeli smo, da bo velik vsaj toliko, da tam zares lahko kaj počneš, vadiš jogo, bereš knjigo pa tudi sušiš perilo. Želeli smo povrniti tisti kakovostni element stanovanja, ki ga imajo stare soseske in v katerih so se zdeli balkoni nekaj samoumevnega. Ko pa je na stanovanjski trg pritisnil kapital, smo vse to izgubili,« poudarjata sogovornika.
Veseli so, da so investitorja prepričali o smiselnosti njihovih predlogov, četudi gre za najemna stanovanja; večji balkon je namreč povezan ne samo z višjimi gradbenimi stroški, ampak pomeni večji strošek tudi za najemnika, saj ga mora plačati po kvadraturi, a kot dodajata sogovornika, je prav epidemija koronavirusa pokazala, da je v stanovanju z balkonom karanteno veliko lažje preživeti kot v stanovanju, ki ga nima. Ti v soseski Pod Pekrsko gorco zdaj merijo okoli štiri kvadratne metre.
Osameli grič v okolici Maribora, ki leži na 351 metrih nadmorske višine, imenujejo tudi Slovenska Kalvarija. Od leta 1664 je na Pekrski gorci stal križ, ki ga je okoli leta 1830 nadomestila cerkvica Marije, do katere vodi pot s štirimi kapelicami. Leta 1953 so tam zgradili smučarsko skakalnico, ki je bila po velikosti takoj za planiško.
Deset odstotkov stanovanj je namenjenih invalidom oziroma osebam z motnjo v duševnem razvoju oziroma stanovanjski skupnosti Sožitje. Ta stanovanja so predvideli v pritličju in jih orientirali okoli intimnega atrija, prav tako so jim uredili ločen vhod in, pričakovano, tudi prilagojene bivalne prostore. »Toda vse to smo načrtovali z mislijo, da je mogoče ta stanovanja po potrebi preurediti z minimalnimi stroški. Prav tako je mogoče prilagoditi tudi druga stanovanja, denimo starejšim – za zdaj jim je namenjenih 60 oskrbovanih stanovanj –, saj smo vgradili zvočne oziroma slušne zanke, z manjšimi posegi pa je mogoče povečati in prilagoditi tudi kopalnice. Naredili smo študije pohištva in že samo z drugačno razporeditvijo pohištva je mogoče stanovanje prilagoditi invalidni oziroma starejši osebi,« je povedal Rok Jereb. Stanovanja v soseski bodo velika od 35 do 85 kvadratnih metrov.
Pri snovanju soseske so upoštevali tudi druge vidike trajnostne gradnje. Izbirali so naravne materiale ter pri tem sledili tudi njihovi iskrenosti; velik del betonskih sten je ostal viden, za skupne prostore oziroma stopnišča so izbrali klinker keramiko, ki prav tako jasno kaže svoje materialnost. Fasade blokov so bele in imajo barvno kontrastne vhode, a s staranjem se bo, kot napovedujeta sogovornika, soseska – načrtovano – potopila v zelenje.
Zelo veliko pozornosti so namenili zunanjim ureditvam, kot že omenjeno, so sosesko načrtovali tako, da bodo v njej lahko rasla visoka drevesa, ozelenjene bodo tudi druge javne površine. »Tako v zunanji ureditvi kot v blokih pa smo se trudili, da bi se človek v njej zlahka orientiral. Poti po soseski smo jasno izpeljali, v blokih ni slepih hodnikov in imajo dnevno svetlobo, saj smo na koncu hodnikov vgradili okna,« je še povzel Jereb. V soseski bodo stanovalcem dostopne tudi vse sodobne pridobitve, v kleteh bodo polnilnice za električna vozila, na voljo bo tako souporaba avtomobilov kot koles.
Kot izpostavljajo tudi pri Stanovanjskem skladu Republike Slovenije, je bil poudarek pri tej soseski na oblikovanju svetlih stanovanj z velikim balkonom in shrambo znotraj iste etaže brez arhitektonskih ovir. Stavbe odlikuje tudi kakovostna energetska zasnova, strehe stavb pa omogočajo namestitev fotovoltaične elektrarne.
Vodji biroja Jereb in Budja arhitekti sta prepričana, da so pravilniki o univerzalni gradnji preobširni, predvsem pa preveč tehnicistični, in da so tako arhitekti tisti, ki nosijo štafeto pri zagotavljanju kakovostnejšega bivanja. »Pri snovanju te soseske smo razmišljali, kako kljub vsem, tudi finančnim omejitvam vendarle doseči tudi oblikovno dovršen projekt, prav to je bil eden naših največjih izzivov. Želeli smo si doseči estetiko, ki ne bi kričala, ampak bi umirjeno nagovarjala svoje stanovalce pa tudi okolico. Če kdaj, smo prav v pandemiji lahko vsi prikimali sicer znani ugotovitvi, da prostor pomembno vpliva na počutje ljudi. Večina jih je bila dotlej zadovoljna s svojimi domovanji, toda ko so v njih morali preživeti dalj časa, zaprti s svojimi družinskimi člani, so ugotovili, kaj vse jim manjka in kaj jih moti,« še dodajata.
A glede tega, da bi pandemija pustila opaznejše pozitivne učinke na razumevanje prostora in kulturo bivanja, nista pretirano optimistična, prej realna. »Ljudje smo namreč zelo nagnjeni k temu, da hitro pozabljamo, menimo, da moramo za kakovostnejše bivanje in življenje zahtevati več, a vprašanje je, ali se tega zavedajo tudi odločevalci,« povzema Rok Jereb.
Blaž Budja pa poudarja, da čeprav je pandemija vidno razkrila tudi probleme bivanja, smo še vedno priča temu, da se prodajo vsa in predvsem tudi slabo zasnovana stanovanja, še preden so sploh zgrajena. Spoznanje o našem razumevanju pomembnosti kakovostno grajenega prostora je navrgla že finančno-gospodarska kriza, ki je pred desetletjem zajela svet. »Tudi tedaj smo mislili, da se bodo poslej gradila le še kakovostna stanovanja, pa se to ni zgodilo,« je sklenil Budja.
Naročnik: Stanovanjski sklad Republike Slovenije
Avtorji: Rok Jereb, Blaž Budja, Miha Dobrin, Ervin Mahne
Velikost zemljišča: 4,7 hektara
Neto površina objektov (garaža + stanovanjski bloki): 53.000 m2
Število stanovanj: 400 stanovanj za najem, od tega 60 oskrbovanih
Število parkirnih mest: 550
Velikost stanovanj: od 35 do 85 m2
Vrednost celotne investicije: 63,9 miljona evrov (z DDV)
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji