Na Ptuju zaživel trg, ki ga prej nikoli ni bilo

Prenovo mestne tržnice za cerkvijo svetega Jurija so pred petimi leti na občini Ptuj prepoznali kot enega pomembnih projektov za oživitev starega mestnega jedra. Kot so ugotavljali, tedanja ni bila primerna ne za trženjsko dejavnost ne za prireditve, povrhu tudi ni bila prostor, kamor bi prebivalci in obiskovalci mesta z veseljem zahajali. Danes je povsem drugače. Nekoč zaparkirani prostor brez identitete vabi k nakupu živil, posedanju in opazovanju mestnega življenja. Še več, kot pravi soavtor zasnove arhitekt Tomaž Krušec, je postal priljubljen tudi med otroki, ki se tu radi vozijo s kolesi in skiroji.

S prenovo so želeli na Ptuju pridobiti urejen prostor, središče mestnega dogajanja, prodaje domačih pridelkov in izdelkov, prostor za prireditve in tudi privlačen kraj za druženje in preživljanje prostega časa. Obenem so želeli spremeniti tudi prometni režim v tem delu mesta, povečati peš cono in tako stopiti korak bliže k zmanjšanju števila avtomobilov v starem mestnem jedru, za novo ureditev pa so avgusta 2016 razpisali javni natečaj. Naloga je bila zaupana ljubljanskemu biroju Arhitektura Krušec. Dela so potekala več kot leto dni, tudi zaradi obsežnih arheoloških izkopavanj.


 

Dvoriščne fasade in požarni zidovi

Kot pojasnjuje Tomaž Krušec, je ta največja površina v starem mestnem središču Ptuja, ujeta med Miklošičevo in Slomškovo ulico, dajala precej nenavaden vtis. Nekoč je tu stala mala kasarna, ki so jo mestne oblasti podrle leta 1913, da bi pridobili večje prireditvene prostore, tu je stala tudi Kropfova hiša, ki je prav tako ni več, cerkev in hiše so s svojih hrbtnih strani kazale skromnejšo podobo, dvoriščne fasade in požarne zidove. »Če pogledamo še bolj v zgodovino ... Ko so po podrtju kasarne v začetku 20. stoletja načrte za prenovo izpraznjenega prostora zaupali mestnem stavbeniku Viljemu Denggu – po pričevanju dr. Dejana Zadravca iz Zgodovinskega arhiva na Ptuju so za projekt zaprosili celo Jožeta Plečnika, ki pa je sodelovanje zaradi preobremenjenosti zavrnil –, se je osredotočil predvsem v urejanje ulic, predvsem z mislijo na promet oziroma avtomobile, ki so pridobivali pomen.



V 30. letih so tako po njegovem načrtu razširili Miklošičevo ulico z avtobusnim postajališčem in zasadili drevored cigarovcev, uredili so tudi Slomškovo ulico ter oporni zid okoli cerkve, ki je sicer reševal višinsko razliko med spodnjo tržnico in Slomškovo ulico, a je povsem ločil ta dva mestna ambienta, ki sta bila povezana zgolj z ozkimi stopnicami,« je povedal. Sami pa so si želeli prostor preoblikovati v trg in ga povezati v celoto, torej da ga ne bi več vidno zaznamovali ulici, kar pa jim je uspelo tudi zato, ker so mestne oblasti območje odrešile prometa, enosmerni je mogoč le še po Slomškovi, je k temu dodala arhitekta, soavtorica zasnove Lena Krušec.

Ko so raziskovali zgodovino Ptuja, so naleteli na podatek, ki je postal dobesedno rdeča nit projekta. »Ptuj leži na glinenih tleh, zato je bilo skozi zgodovino na tem območju veliko glinokopov in opekarn. Staro mestno jedro je še danes v večini sezidano z opeko in ko na mesto pogledate od daleč, vidite le rdeče strehe. Ko so podrli Malo kasarno, je Ptuj izgubil eno večjih rdečih strešnih površin. Od tod tudi naša zamisel, da bo tržnica oziroma njeno tlakovanje v rdečkastih tonih. S tem smo Ptuju vrnili tisto, kar so mu vzeli z rušitvijo Male kasarne,« je pojasnil Krušec. Z izvajalci so ustvarili unikatni rdečkasti, štokani teraco iz dravskih prodnikov. S podobnimi, le da mnogo večjimi prodniki, so bile tlakovane tudi srednjeveške ptujske ulice. Nekdanje obodne ulice pa so tlakovane s pristnim pohorskim granitom; tako s kockami kot ploščami.


 

Raje na trgu kot pod tržnico

Ker se lepota trgov skriva prav v odprti praznini in ker delujejo kot nekakšen oder, kjer se vse odvija, so s to mislijo zasnovali tudi elemente in rastje na njem. Okoli trga so posadili drevesa in pod njih namesto klopi postavili stole. »Saj če opazuješ ljudi, kako uporabljajo klopi,« pravita arhitekta, »vidiš, da kadar na klopi kdo sedi, noče tja sesti nihče več ali pa se usede na drugi skrajni rob. Stol pa ima povsem drugačno logiko: je individualen element; tudi če stoli stojijo le petnajst centimetrov drug od drugega, je občutek povsem drugačen – kot da bi sedel sam.«

Stole so skupaj s podjetjem Rex Kralj posebej za ptujski trg iz jekla razvijali kar leto in pol in so odslej na voljo tudi drugim kupcem, avtorji iz biroja Krušec pa so jih nalašč oblikovali kar se da transparentne oziroma nevidne (tudi poimenovani so Invisible), da ne bi jemali pozornosti in bi obiskovalcem omogočali najrazličnejše poglede. Čeprav so si želeli, da bi uporabniki stole po trgu premikali po lastni volji, so to namero opustili zaradi bojazni, da jih že po tednu dni ne bi bilo več.



Zdaj so privijačeni, a kot je opomnila Lena Krušec, so poskušali z njihovo postavitvijo ustvariti čim več različnih ambientov oziroma spodbuditi čim več različnih interakcij. Najbolj raznolike je najti na mestu nekdanje Kropfove hiše, tam se zdaj zgoščuje tudi rastje, ki bo čez nekaj poletij že ponudilo razkošno senco. Na trgu rasteta tudi dva cigarovca, v spomin na sedem cigarovcev iz Denggove zasaditve, ter dva lipovca. »Čeprav smo morali zaradi slabega stanja odstraniti sedem starih cigarovcev, pa so v skupnem seštevku po novem zasadili dvakrat toliko zelenja,« sta pripomnila.

Velika površina trga je namenjena tržnici, ki premore tudi objekt, a kot opažajo avtorji, branjevke raje kot na stalnih mizah v njem prodajajo na lesenih stojnicah na trgu. V objektu so tudi javna stranišča, garderobe in skladišča, tudi za prireditve, z njega pa se odpira pogled na celotno ureditev, ki nosi obris tlorisa nekdanje kasarne. Na mestu, kjer je trg od Slomškove ulice delil zid, pa so s širokim stopniščem zaokrožili avditorij. Kot sta poudarila sogovornika, so ureditev obogatile tudi ugotovitve in usmeritve pristojne konservatorke, umetnostne zgodovinarke dr. Simone Menoni Muršič. Med drugim so v tlaku rekonstruirali tudi enega od srednjeveških vhodov. »Epidemija pa je pokazala na pravi namen trga. Ko so bile gostilne zaprte, so ljudje radi posedali na teh stolih, pili kavo in kaj pojedli. Verjameva, da bo tako tudi v prihodnje,« sta sklenila arhitekta in zakonca Krušec.


 

Tržnica Ptuj

Investitor: Mestna občina Ptuj
Avtorji arhitekture: Arhitektura Krušec
Avtorji krajinske arhitekture: AKKA
Izvajalec: KPL, d. o. o. in Makro 5 gradnje
Izvajalec tlakov teraco: Coston
Izdelovalec stolov: Rex Kralj
Odgovorni koordinator ZVKDS: dr. Simona Menoni Muršič
Površina zunanje ureditve: 6000 m2
Površina pokritih površin objekta tržnice: 620 m2
Število stolov: 70
Število posajenih dreves: 14