Slikovita selitev osrednje enote Mariborske knjižnice na začasno lokacijo v trgovski center City, ko se je v živo verigo v središču Maribora sklenilo okoli 700 ljudi, je eden od dokazov, da ji navdušenih bralcev ne manjka. Več desetletij so si prizadevali za novo stavbo, in čeprav so že leta 2008 z javnim natečajem izbrali arhitekturno rešitev, se bo z dopolnjenim programom – prostori Umetnostne galerije Maribor in mestnim kinom – začela uresničevati šele na začetku prihodnjega leta. Kot Center Rotovž naj bi kompleks zaživel leta 2024. To bo tudi zelo zahteven, v našem prostoru precej edinstven sodobni poseg v staro mestno jedro.

Okrogli objekt na Lentu s kupom drobnih radosti

Center Rotovž bo poenostavljeno povedano združil štiri objekte in jih z novo dvorano pod Rotovškim trgom povezal v enovit kompleks, kar pomeni, da bo korenito posegel v staro mestno jedro, ki je zaščiteno kot urbanistični spomenik. Naselil bo tudi del spomeniško zaščitenega kompleksa starega Rotovža in stavbo na Glavnem trgu 15.

Atrij bo v osrednjo dvorano pod trgom vnesel svetlobo in zelenje ter vzpostavil vizualni stik z okolico, hkrati pa ob lepem vremenu omogočil izvedbo različnih knjižničnih programov. Računalniški prikaz: Medprostor

Rešitev so zasnovali po temeljitem razmisleku in v sodelovanju s pristojno spomeniško službo, ki je naposled dovolila nadomestno gradnjo za dva objekta. »Med pripravo projektne dokumentacije se je pokazalo, da je dosedanji objekt Mariborske knjižnice tako statično, funkcionalno kot požarnovarnostno neprimeren, sanacija pa tudi glede na arhitekturne kvalitete objekta nesmotrna, zato bomo pri njej ohranili le stare obokane kletne prostore, v katerih so bile nekoč ledenice. Tam bodo urejene knjižnične vsebine za otroke, v kleti mestne hiše Rotovž pa kinodvorana,« povzema arhitekt Rok Žnidaršič, soustanovitelj ljubljanskega biroja Medprostor in pedagog na ljubljanski fakulteti za arhitekturo.

Srečevališče uporabnikov

Predvidena je tudi rušitev objekta Rotovški trg 9 na vzhodni strani trga, ki je bila že v 60. letih zgrajena kot nadomestna stavba, v njej sta domovala mestno redarstvo in deloma uprava knjižnice, a je prav tako ni mogoče oziroma se je ne izplača potresno sanirati. Tako bo nova stavba knjižnice osnovana na zahodnem delu trga ob Lekarniški ulici, kjer je domovala do zdaj, razstavni prostori Umetnostne galerije Maribor – štirje novi razstavni prostori, mestni projektni prostor in rezidenčni prostori za gostujoče umetnike – pa na vzhodni strani trga proti Gosposki ulici.

Vstop v kompleks bo skozi stavbo starega Rotovža na Glavnem oziroma Rotovškem trgu, kjer bodo informacijska točka, blagajna kina in kavarna. Ta bo zavzemala del pritličja renesančne mestne hiše in ne bo le srečevališče uporabnikov, ampak tudi eden od dodatnih prostorov za skupne programske vsebine, najrazličnejše dogodke in eno od dveh vozlišč kompleksa, pojasnjuje sogovornik.

V obokani kleti dosedanje knjižnice, ki se je nekoč uporabljala kot ledenica, bo otroški oddelek, z igralnicami in pravljično sobo, povezan bo tudi z zunanjim atrijem. Računalniški prikaz: Medprostor

Kot drugo vozlišče naj bi zaživela osrednja dvorana v kletni etaži pod Rotovškim trgom, kjer bosta največji prostor za prireditve in multimedijski center. Prav gradnja te nove družabne kleti, ki jo bo z dvema svetlobnima atrijema osvetljevala naravna svetloba ob trgu, bo po arhitektovih besedah največji poseg. »Gradbeno jamo bomo namreč izpeljali po obodu trga, tik ob objektih, s čimer bomo pridobili kar največ novih površin,« dodaja Žnidaršič. Sicer pa bosta v starem Rotovžu ostali poročna in viteška dvorana za mestni protokol, a bosta vendarle nekaj pridobili – novo dvigalo in povezavo z bodočo novo garažno hišo ob Strossmayerjevi ulici, ki naj bi bila zgrajena prav tako leta 2024.

Na fasado opeke iz porušenih objektov

Konstrukcijsko zahtevna sta tudi nova, armiranobetonska objekta Centra Rotovž, saj bosta zaradi zagotovitve čim bolj fleksibilne zasnove prostora, pa tudi čim bolj dolgoročne rabe, potrebovala velike statične razpone. »To fleksibilno notranjost bomo lahko zagotovili z odprtimi etažami, ki bodo obešene na močna konstrukcijska jedra. S tem bodo prostori vizualno zelo povezani. V parterju bodo velike steklene površine, s čimer se bo stavba navezovala na mestno življenje, v zgornjih nadstropjih pa bosta stavbi bolj introvertirani zaradi senčenja in potreb velikih razstavnih površin galerije pa tudi zato, da bo njuna zunanja podoba čim bolj nevtralna. Ne želimo si, da bi stavbi preglasili historično jedro. Pri fasadah bomo uporabili opeke iz obeh porušenih objektov,« navaja še eno od posebnosti projekta. Arhitekti bodo poustvarili še en košček zgodovine: trg bo končno dobili geometrijsko zasnovo, kakršno mu je že v 60. letih določil arhitekt Branko Kocmut, a se do danes ni ohranila.

Vzdolžni prerez nove knjižnice Računalniški prikaz: Medprostor

Tudi zato, ker knjižnica poslej na tej lokaciji ne bo več imela svoje logistične centrale in skladišča manj aktualnega gradiva za svojih 19 enot, saj se seli na obrobje mesta, so arhitekti lahko razmišljali svobodneje. Po besedah Žnidaršiča so si želeli ustvariti prijetno družabno okolje oziroma neko sodobno socialno platformo, ki jo bodo uporabljali ter se v njej družili najrazličnejši ljudje. »Center Rotovž bo imel kup pestrih ambientov, od študijske čitalnice do prostorov za otroške delavnice, poleg tega pa bo kompleks nekakšen podaljšek trga ter se bo s pogledi povezoval z mestom. Meščanom bo v prihodnje odprl tudi novo pot od zahoda proti vzhodu oziroma od Lekarniške proti Gosposki ulici,« našteva sogovornik.

Za umetnost, ki je lahko tudi zemlja ali več ton kamenja

Kaj pa bo stavba zares prinesla njenim uporabnikom? Direktorica UGM Breda Kolar Sluga odgovarja, da njihova galerija na primerne prostore čaka vse od ustanovitve leta 1954, ko je bilo rečeno, da so prostori na Strossmayerjevi zgolj začasni. Nove bodo dočakali šele po sedemdesetih letih, medtem pa se je, kot je dejala sogovornica, umetnost drastično spremenila. To ni več le slika formata meter na meter, ampak je lahko marsikaj drugega, tudi zemlja ali več ton kamenja, odlikuje jo lahko slišna dimenzija ...

»Vse od konca 90. let se je z različnimi projekti iskala ustrezna rešitev, a so vsi po vrsti propadli, toda aktualno, ki se bo, kot je videti, končno le uresničila, pa vidimo kot presežek predvsem za uporabnike, meščane, ki bodo lahko kulturo doživeli v zelo raznolikem razponu,« vidi novo pridobitev sogovornica. Kompleks ponuja tudi obilico skupnih, družabnih prostorov, ki jih bomo lahko izkoristili za povezovanje in razširjanje vsebin.

Kompleks nastavlja možnost vzpostavitve nove povezave v smeri vzhod–zahod oziroma od Lekarniške proti Gosposki ulici. Na prikazu je prehod z Gosposke. Računalniški prikaz: Medprostor

Okoli 700 kvadratnih metrov velik razstavni prostor v Centru Rotovž, ki ga bodo lahko uporabljali kot veliko razstavno dvorano ali kot več manjših galerij, bo po njenih besedah pomenil veliko pridobitev tako za Maribor kot širšo regijo, na Strossmayerjevi pa bodo ohranili prostore za stalno zbirko, ki obsega nekaj več kot 7000 del, kustodiate in raziskovalni oddelek, arhiv, fototeko in strokovno knjižnico, ki je pomembna podpora raziskovalcem in strokovnjakom v tem delu Slovenije.

Končno dovolj prostora za vse bralce in knjige

Priložnosti za nova sodelovanja poudarja tudi direktorica Mariborske knjižnice Dragica Turjak: »Vsako leto zabeležimo okoli 80.000 obiskov. Zdaj bomo naše uporabnike različnih generacij po več desetletjih končno lahko sprejeli v dovolj velikih in sodobno opremljenih prostorih, z aktualno ponudbo gradiva, ki ne bo natlačeno, možnostjo dostopa do gradiva 24 ur na dan, vse dni v tednu, s primernimi prostori za bibliopedagoške dejavnosti ter za spodbujanje bralne kulture ter bralne in medijske pismenosti, za kar smo bili doslej prisiljeni nenehno iskati nadomestne lokacije po mestu. V sklopu knjižnice bodo ustvarjalnica, prostori medgeneracijskega ustvarjanja, ponudba sodobnih medijev in informacijske ter komunikacijske tehnologije.« Kot dodaja, bodo ustrezno velike, varne in sodobno opremljene prostore dobili tudi zaposleni. V njihovi osrednji enoti imajo povrhu sedež uprava in skupne strokovne službe za njihovih 19 enot (naslednje leto še dodatnih dveh).

Tako knjižnično stavbo kot stavbo Umetnostne galerije Maribor bo odlikovala vizualna povezanost z mestnim življenjem. Na prikazu je vhodna avla knjižnice. Računalniški prikaz: Medprostor

Kot so povedali na Mestni občini Maribor, poteka javno naročilo za izbor izvajalca gradbeno-obrtniško-inštalacijskih del za celoten kompleks. Na začetku prihajajočega leta bodo predvidoma začeli rušitvena dela, predviden rok za izvedbo gradbeno-obrtniško-inštalacijskih del pa je 24 mesecev. Župan Maribora Saša Arsenovič pravi, da ko bo Center Rotovž realiziran, »bo tvoril skupni ustvarjalni, kulturni in izobraževalni medgeneracijski prostor, ki si ga Maribor in regija zaslužita«.