Galerija
TV namigi: razvpita kraljica, otroški vojaki Izraela in najeti morilci
Razkošna serija o Mariji Antoaneti, znani po razsipnem življenju na dvoru in koncu pod giljotino. Dokumentarec o mladih vojakih Izraela in serija Črni trg.
Marija Antoaneta je postala simbol absolutne monarhije. Foto TVS
Nedelja, 7. aprila
Marija Antoaneta (Premiera): TV SLO 1 ob 20.00
Marie Antoinette. Fr., 2023. 1. sezona. 1/8. Režija: Pete Travis. Igrajo: Emilia Schüle, Louis Cunningham, Jack Archer, Jasmine Blackborow, James Purefoy. TV serija. 65 min.
Marija Antonija Jožefa Ivana Habsburško-Lotarinška, bolj znana kot Marija Antoaneta, se je rodila 2. novembra 1755 na Dunaju materi Mariji Tereziji in očetu Francu I. Štefanu Lotarinškemu.
Štirinajstletna avstrijska nadvojvodinja Marija Antoaneta se pod budnim očesom mame Marije Terezije pripravlja na vlogo soproge francoskega prestolonaslednika Ludvika Avgusta, vnuka francoskega kralja Ludvika XV. Dogovorjena poroka naj bi povezala burbonsko in habsburško dinastijo in vzpostavila zavezništvo med Francijo in Avstrijo.
Za mlado Marijo Antoaneto je prihod na dvor velik šok, saj se zave, da ne bo več mogla živeti, kot je bila navajena, in da bo zbliževanje s soprogom nenavadno in zahtevno. Ludvik je po značaju samotar, pred soprogo beži, še najbolje se počuti, ko je v naravi in v družbi živali. Marija Antoaneta je bistra in hitro spozna dvorna pravila ter skrivnosti, a kljub temu marsikdaj ravna po svoje. Je ljubiteljica razkošja, zabav in kulture.
Scenarij za razkošno biografsko nadaljevanko je napisala Deborah Davis, ki je leta 2019 za film Najljubša (The Favorite) prejela bafto za najboljši scenarij in bila nominirana za oskarja.
Nedolžnost (Premiera): TV SLO 1 ob 22.25
Innocence. Koprod., 2000. Režija: Guy Davidi. Dok. film. 110 min.
Nedolžnost. Foto TVS
Dokumentarni film govori o izraelskih mladostnikih, ki morajo pri osemnajstih letih na služenje obveznega vojaškega roka.
Dekleta se urijo dve leti, fantje tri, tudi v kriznih razmerah in na okupiranih ozemljih. Pri tem obstajajo izjeme, toda tistim, ki odhod v vojsko zavrnejo zaradi ugovora vesti, grozi zaporna kazen. Eden takih oporečnikov je bil tudi režiser Guy Davidi.
Otroke sicer indoktrinirajo od malega. Pošiljajo jih v mladinske kampe, ki so priprava na vojaščino, in jih silijo, da v roke vzamejo puško. Film prepleta vojaške posnetke iz prve roke in zapise iz dnevnikov ter domače videoposnetke tistih, ki služenja vojaškega roka niso preživeli.
Črni trg: Podzemlje z Mariano van Zeller: Morilci (Premiera): National Geographic ob 22.00
Trafficked: Underworlds with Mariana van Zeller: Assassins. ZDA, 2023. 1. sezona. 1/10. Dok. serija. 60 min.
Mariana van Zeller o trgu najetih morilcev. Foto National Geographic
Nagrajena novinarka Mariana van Zeller raziskuje delovanje najnevarnejših črnih trgov. V vsaki epizodi preiskuje drugo podzemlje, da bi bolje razumela več milijard dolarjev vredno svetovno sivo ekonomijo.
V novi sezoni raziskuje trge preprodaje organov, najetih morilcev, izsiljevanja z intimnimi fotografijami in tihotapljenja nevest. V prvem delu pod drobnogled vzame najete morilce. Kaj žene človeka, da se preživlja z ubijanjem?
Iz Vikendovega intervjuja
Ob premieri njene prejšnje serije smo se na Vikendu pogovarjali z Mariano van Zeller. Na vprašanje o tme, kako prepriča ljudi, da govorijo z njo, je odgovorila:
»Najtežji del naše službe je prav možnost dostopa do teh svetov. Lahko vam povem, da za vsak da, ki ga dobimo, dobimo na desetine nejev. Zelo sem se že navadila na vse zavrnitve. Ampak če pogledam na splošno, ljudje dostikrat privolijo v pogovor z nami zaradi svojega ega, radi se pohvalijo, da so eni najboljših preprodajalcev, proizvajalcev mamil ali prevarantov. Včasih niti njihove družine ne vedo, kaj počnejo, tako pa dobijo priložnost, da se pobahajo, čeprav je njihov obraz zakrit in glas popačen. Drugi spregovorijo, ker vedo, da ne bo nobenih posledic zanje, ker delujejo v okoljih, kjer take stvari ostanejo popolnoma nekaznovane, ker recimo oblasti nimajo možnosti, da bi jih ujele, ali pa so tako skorumpirane, da se niti trudijo ne. Nazadnje pa bi rekla, da gre za čisto človeško lastnost, in sicer da ljudje želimo biti razumljeni. Sama se trudim k vsaki zgodbi pristopiti z empatijo, vedno jim povem, da sem tukaj, da vas poslušam in razumem, nisem tu, da vas sodim, in mislim, da mi to odpre vrata. Mislim, da je to precej ženska lastnost, mislim, da vselej skušamo razumeti, se postaviti v čevlje drugega in se vprašati, kaj bi jaz storila na njegovem mestu. In da, ljudje me vidijo kot manj grozečo, ker sem ženska. To, da na ženske gledajo pristransko, rada obrnem v svoj prid (smeh).«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji