Osebnost

Osebnost je v debel samostalniški kožuh preoblečena lastnost osebnega, ki nosi pridevniške najlonke osebe. Ta je nadela usnjene predložne rokavice sebi, stranskosklonski različici posameznika jaz. Jaz pa sem lahko mnogo tegà. V podjetju sem pravna osebnost, za psihologa motena osebnost, za prepirljivca konfliktna osebnost, za vodljive in ranljive močna osebnost, za pretirano zgovorne introvertirana osebnost, pri zgodovini zgodovinska osebnost, z brazilsko dvignjeno zadnjico in posnetki na tiktoku internetna osebnost ali pa, kot si odrasli radi rečemo, formirana osebnost.

Povsod tu ta mogočni samostalnik vedno ob sebi potrebuje primerno oblečenega spremljevalca, ki naj pove, za katero priložnost smo prišli na ples. Na plesišču se med vrtenjem osebnost lahko razvija, z učenjem plesnih korakov gradi svojo samozavest in se s tem oblikuje, v paru takó in sama drugače. Prek svojih danosti najverjetneje ne gre, je že tako, da je za balerino nujno tako in tako oblikovano stopalo. Z menjavanjem soplesalcev, od katerih jo vsak drugače drži za roko in od nje zahteva različne gibe, se ji lahko hitro zazdi, da se mora ohraniti, da mora vedeti, kateri koraki so njeni in kateri ne, da se ji plesna obleka ne zatika med nogami. Plesišče je vedno tudi gledališče, kjer so gledalci tisti, ki presojajo o položaju osebnosti.

Ona tako morda postane tudi družbeno ali kulturno pomembna in s tem pridobi kronico ugleda. Zdaj ne potrebuje pridevniških okraskov in nakita. S tem osebnost, ki je začela pri sebi, postane malo tudi od vseh drugih. Ko pa glasba potihne in luči zaspijo, je še vedno samo svoja, tudi ko sleče vsa oblačila, ponoči zaspi in sanja o svojem plesu.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).