Tragedija jahte Bayesian: sidro ni držalo in vrata so bila odprta

Nesreča jahte Bayesian, v kateri je izgubilo življenje sedem ljudi, še zmeraj buri duhove, saj se zdi skoraj nemogoče, da se je tako hitro potopila luksuzna jadrnica, za katero so njeni konstruktorji trdili, da je nepotopljiva. Reševalci so minuli petek našli še zadnjo žrtev, truplo hčere pokojnega britanskega mogotca Mika Lyncha. Državni tožilec Ambrogio Cartosio je uvedel preiskavo proti neznanim osebam zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve brodoloma in več ubojev iz malomarnosti.

Preživeli gostje z ladje so že odpotovali iz Palerma, člani posadke (predvsem kapitan James Cutfield in njegov pomočnik Matthew Griffith) pa so ostali na Siciliji na razpolago preiskovalcem. Zanimanje za to, kako se je lahko zgodila tako nenavadna nesreča v morju nedaleč od Palerma, je razumljivo, tudi zato, ker je posledica vse pogostejših ekstremnih vremenskih pojavov.

Morjeplovce dogodek zanima zato, ker bi radi ugotovili, kaj vse je šlo narobe in kako se v podobnih primerih na morju izogniti najhujšemu. Potopila se je samo najbolj razkošna jahta na sidru, druge jahte so z drugačnim ukrepanjem skoraj običajno previharile neurje, za katero zdaj italijanski mediji navajajo, da ni bilo vodna tromba, kot so domnevali prve dni, temveč nevihtni piš (downburst), ko za razliko od trombe veter piha iz oblakov navzdol na vse strani in je za morjeplovce menda še posebej zahrbten.

Od 600 do 800 kubičnih metrov vode

Italijanski mediji so se dokopali do posnetka sistema AIS (samodejni identifikacijski sistem) poti, ki jo je opravila jahta v zadnjih 16 minutah pred potopit­vijo. Ob 3.50 zjutraj je močen veter začel sukati jadrnico skoraj na mestu, kjer se je zasidrala. Kakih osem minut pozneje je očitno sidro popustilo in v minuti ali dveh je opravila 84 metrov poti, v naslednjih štirih minutah še 134 metrov in v dveh minutah še 140 metrov. Če bi jadrnica ostala trdno zasidrana, bi bila s premcem obrnjena proti vetru in bi jo veter težje močno nagnil, brez sidra pa se je postavila prečno na veter in ta jo je v določenem trenutku tako nagnil, da je zajela vodo tudi skozi odprtine na palubi.

Seštevek napak, malomarnosti, tehničnih pomanjkljivosti in podivjanega vremena je povczročilo odmevno pomorsko nesrečo pri Palermu. FOTO: Alberto Pizzoli/Afp

Neuradni ocenjevalci so izračunali, da je imela Bayesian od 1500 do 1600 kubičnih metrov prostornine in da bi jo zato moralo zaliti od 600 do 800 kubičnih metrov vode, da bi se potopila. Toliko vode je moralo vdreti v trup v nekaj minutah skozi večje odprtine. Po eni od hipotez ladja ob krmi ni imela zaprtih vrat shrambe za pomorske »igrače« (tender, skuterji, čolni ...). Četudi bi morje zalilo to shrambo, je ta vodotesna, kar samo po sebi ne bi potopilo jadrnice. Je pa lahko prispevalo k njeni nestabilnosti.

Ker je ladjo nosilo brez trdno zataknjenega sidra in se je veter uprl v njen bok, jo je premočno nagnil. Pri tem je vetru pomagala voda v omenjeni shrambi na krmi, zelo visok in težek jambor, na kar je seveda vplivalo tudi dejstvo, da premična kobilica ni bila spuščena do največje globine. Seštevek teh okoliščin je barko nagnil na desni bok. Če so bile odprtine na palubi res odprte, je v salon in pod palubo nagnjene ladje vdrla večja količina morja. Ta je preprečila gostom, da bi prišli iz kabin na površje. Iz kabin se je pet potnikov zateklo v eno kabino na levi strani, kjer je nekaj časa bilo nekaj zraka. Preživeli člani posadke so prišli že prej do palube in od tam pozneje na rešilni samonapihljiv splav.

Čeprav imajo potapljači že več podatkov o stanju potopljene jahte, te preiskovalci še skrbno varujejo. FOTO:  Alberto Pizzoli/AFP

Velika neznanka je, zakaj je sidro popustilo (podatki kažejo, da je bila jahta najprej zasidrana na 20 metrih globine in da jo je veter med nevihto premaknil nad globlje morje), zakaj kapitan ni spustil dovolj dolge verige in s tem preprečil popustitve sidra, kaj mu je preprečilo, da bi pravočasno pognal motorje (s posnetkov je videti, da je na jahti med neurjem zmanjkalo elektrike). Čeprav imajo potapljači že več podatkov o stanju potopljene jahte, te preiskovalci še skrbno varujejo. Po poročanju medijev je 27 potapljačev do konca tedna opravilo 123 potopov, skupaj 4000 minut potopov.

Na jahti je bilo 50.000 litrov goriva, ki ga bodo izčrpali, da bodo preprečili onesnaženje. Ladjo, ki so jo ocenili na 30 milijonov evrov, naj bi dvignili. Njen dvig in umik v ladjedelnico naj bi stal kakih 15 milijonov evrov. Bayesian je bila zavarovana tako, da zavarovalnica jamči do 2 milijard evrov kritja stroškov. Po nekaterih dosedanjih ocenah bodo vsi odškodninski zahtevki presegli 500 milijonov evrov, o terjatvah se bodo zavarovalnice še pogajale in dogovarjale ali pa sodno razčiščevale.

Nevihtna fronta napovedana

Po trditvah poznavalcev je prav področje predpisane varnosti za plovila od 24 metrov do 500 prostorninskih ton slabo urejeno. Mednarodna konvencija o varovanju človeških življenj je nastala leta 1914, nekaj let po potopitvi Titanika, zaradi katere je umrlo 1508 ljudi. Očitno je tudi tokrat šlo za seštevek človeških napak, malomarnosti, nesrečnih vremenskih okoliščin in morda tudi konstrukcijskih nepremišljenosti. Poglavitno odgovornost seveda vedno nosi kapitan, ki se bo težko izgovoril, da ni pričakoval poslabšanja vremena, saj so nevihtno fronto napovedali več dni prej za velik del Sredozemlja.