Segrevanje

Segrevanje je glagolnik od glagola segrevati. Ta je izpeljan iz segreti, ki je s predpono s(e)- sestavljen z greti. Glagolnik združuje tako pomen, ko kdo ali kaj povzroča, da se kaj segreva, kot tudi pomen, ki ga ima glagol segrevati se – ko se temperatura čemu viša in postaja vse bolj toplo, na povzročitelja pa ni vedno enostavno pokazati ali pa izvira iz narave, zlasti v obliki sončne energije. To zadnje bolj ali manj velja za primere, ki jih navaja SSKJ2: segrevanje vode, zraka; raztezanje kovine pri segrevanju / segrevanje gum zaradi trenja. Velja omeniti, da je segrevanje ozračja najpogostejša zveza naslovnega samostalnika z drugim samostalnikom v gradivu jezikovnega korpusa Gigafida2.0 (cjvt.si). Zunajjezikovna predmetnost je v tem primeru tako izrazita, da se v jeziku odraža povsem neposredno.



Četudi smo skeptični in povzročitelja morda iščemo le pri primarnem viru energije – Soncu, nikakor ne moremo mimo dejstva, da s svojim načinom življenja množično proizvajamo velike količine CO₂. Ta deluje najmanj kot izolator, ki zavira večerno in nočno ohlajanje – s tem pa učinek čez dan prejete sončne energije potencira. Kot se lahko poučimo v Slovenskem etimološkem slovarju Marka Snoja (Fran/Etimološki), je iz besede greti izpeljana tudi beseda greh (podobno kot uspeh iz uspeti). Ne glede na to, ali na našo soodgovornost pri segrevanju ozračja z dnevnimi dejanji vsakega od nas gledamo kot na nekaj, kar je zelo narobe, kar pomeni kršitev naših moralnih in drugih obvez do planeta, življenja na njem in zanamcev, ali ne – greh bi bilo ne poskusiti delati vsaj nekoliko drugače. Greh opustitve, ki bi nas lahko neprijetno grel še dolgo in bolj, kot pa nam bo vroče od zunanjega segrevanja. Zato je vredno poskusiti.

***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).