Revizíja

Besedo revizija v slovenščini uporabljamo zlasti v pravnih in finančnih kontekstih. In uporabljamo jo pogosto – sodeč po besedilnih virih, ki so gradivska osnova za pripravo splošnih razlagalnih slovarjev, sodi med zelo pogosto rabljene slovenske besede. V SSKJ2 ima iztočnica revizija tri pomene, slovar pa opozarja še na poseben pomenski odtenek besede.

Izhodiščno beseda označuje »pregled poslovanja, dokumentov zaradi ugotavljanja skladnosti s predpisi, zakoni« oziroma »pregled kakega dokumenta, besedila, da se ugotovi pravilnost, ustreznost«. Navedena pomena se v besedilih pojavljata najpogosteje. Ker pa ob natančnem ponovnem pregledu dokumentov z vidika ugotavljanja skladnosti, ustreznosti navadno opazimo pomanjkljivosti ali nedoslednosti, je beseda razvila dodaten pomen, in sicer »sprememba kakega dokumenta, besedila glede na določene zahteve, potrebe«, označuje pa lahko tudi spremembo kot tako.

Možnosti, da na kak pojav ali dogajanje pogledamo znova, bolj poglobljeno, objektivno, z distance in z upoštevanjem novih okoliščin, je v sodobnem poplitvenem svetu, katerega glavne maksime so hitrost, novost, potrošnja, ugodje, individualnost …, vsaj tako se zdi, vse manj. Razumeti bi jih morali kot nujne in dragocene priložnosti za razmislek o spremembah na bolje. Ključnih izzivov, tako zasebnih kot globalnih, nam gotovo ne manjka. Vsaj sama bi raje videla, da se kot družba manj ukvarjamo z revizijami nakupov, zgodovine in poletnih načrtov in se posvetimo reviziji podnebne politike.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Nina Ledinek.