Rasízem

V zadnjih dneh se v vseh novicah piše oziroma govori o Georgeu Floydu. Gre za 46-letnega temnopoltega Američana iz Minneapolisa, ki je 25. maja umrl zaradi policijskega rasnega nasilja. Njegova smrt je v številnih ameriških mestih in tudi izven ZDA spodbudila proteste v okviru gibanja Črna življenja štejejo, ki opozarja na rasizem proti temnopoltim.



Rasizem označuje diskriminacijo na podlagi rasne pripadnosti. Kot iztočnica je vključen v SSKJ2, Slovenski pravopis (2001), Slovenski etimološki slovar in Geografski terminološki slovar. V slednjem je definiran kot 'ideologija, po kateri so pripadniki določene družbene skupine zaradi svojih fizičnih in socialnih značilnosti manj vredni, podrejeni'. V Pravnem terminološkem slovarju je rasizem omenjen v okviru iztočnice načelo prepovedi diskriminacije, v skladu s katerim ni dovoljena diskriminacija, ki temelji na posameznikovih osebnih okoliščinah, med katere sodi tudi rasa. Načelo prepovedi diskriminacije je vključeno v različne pravne akte, tudi v Ustavo Republike Slovenije, ki v 14. členu določa, da smo v Sloveniji pred zakonom vsi enaki. V mednarodnem kontekstu pa je med najpomembnejšimi standardi človekovih pravic Mednarodna konvencija za odpravo vseh oblik rasne diskriminacije iz leta 1966.



Imamo torej pravne akte, ki naj bi varovali človekove pravice. Enaindvajsetega marca celo zaznamujemo svetovni dan boja proti rasizmu, ki so ga Združeni narodi razglasili po pokolu v mestu Sharpeville v Južni Afriki, ki se je zgodil leta 1960, ko je policija na miroljubnem protestu proti apartheidu ubila 69 ljudi. Hkrati pa se še vedno dogajajo primeri, kot je primer Georgea Floyda. Še dodatno žalostno pri tem primeru rasizma je, da so mu sledili dogodki, ki jih povzemajo besede, kot so policijska ura, plenjenje, gumijasti naboji, solzivec – glede na pogostost bi katerakoli lahko bila beseda tedna.

***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša),
avtorica: dr. Tanja Fajfar.​