Postenje je stradanje

Post je poleg razstrupljanja beseda, ki jo na začetku leta pogosto slišimo kot nekakšno instantno rešitev po sproščenem in za večino prebivalstva ne prav z zdravo prehrano bogatem veselem decembru. Toda zdravniki dietetičarji in strokovnjaki na inštitutu za javno zdravje svarijo pred škodljivostjo postenja. Tudi Marjan Videnšek, ki pripravlja programe za zdrav način življenja, katerega del je post, pravi, da je postenje, če je izvedeno pravilno, primerno za zdrave ljudi oziroma po posvetu z zdravnikom.

Za ohranjanje zdravja je med drugim pomembno zdravo prehranjevanje z uravnoteženo prehrano primerne energijske in hranilne gostote, razporejeno na tri do pet obrokov na dan, opozarjajo na NIJZ.

Čudežnih napojev ni, je pa veliko zavajanja

Pri postenju v telesu spodbudimo mehanizme, ki spremenijo metabolizem in ga prilagodijo na pomanjkanje hrane ter v nadaljevanju na privzem hranil iz telesnih zalog; telo tako na primer porablja lastne beljakovine iz mišic, pojasnjujejo na inštitutu za javno zdravje. »V času postenja se začnejo za delovanje možganov in drugih organov v telesu najprej izrabljati jetrne zaloge energije v obliki glikogena, izčrpajo se tudi rezerve beljakovin, šele s podaljševanjem stradanja se presnova prevesi k izkoriščanju maščobnih zalog.«

Običajno se lahko že prvi dan postenja pojavijo občasni napadi lakote, glavobol in razdražljivost, kasneje še mišična in splošna slabost ter hitra utrujenost, kar je sicer odvisno od vsakega posameznika, zlasti od tega, v kakšni telesni kondiciji je. Na splošno velja, da mlada, zdrava populacija post pod določenimi pogoji laže prenese, odsvetujejo pa postenje bolnikom, saj jim stradanje lahko povzroči še dodatne druge težave. »Zavedati se moramo, da dolgotrajno strogo postenje ali stradanje vodi v izgubo telesne teže tudi na račun izgube vode, kar lahko povzroči nevrološke, hormonske in druge zdravstvene težave. Po dolgotrajnejšem strogem postenju začne organizem izkoriščati strukturne beljakovine v mišicah, nato pa še v drugih tkivih. Dolgotrajnejše popolno postenje ali stradanje, ki temelji le na nadomeščanju izgubljene vode, se lahko konča celo s smrtjo,« opozarjajo na NIJZ.

Hude posledice zlasti pri bolnih in starostnikih

Postenje je stradanje, je brezkompromisni odgovor dr. Nade Rotovnik Kozjek, vodje oddelka za klinično prehrano in dietoterapijo na onkološkem inštitutu. »Posledice so številne in se kažejo na spremembi funkcije različnih telesnih sistemov. Do neke mere lahko posameznik to prek mehanizmov homeostaze in homeoreze kompenzira, zlasti ko je mlad in zdrav,« je poudarila, pri bolnikih ali starostnikih pa se postenje odraža v različnih oblikah bolezenskih manifestacij. »Vsekakor post ni čiščenje telesa, ne poskrbi za obnovo organov. Post v telesu sproži presnovni stres, ki pa je daleč od dobrega za kakšnegakoli posameznika. Tudi za zdravega človeka je to stres,« je pred časom za STA opozorila tudi klinična dietetičarka Eva Peklaj z rehabilitacijskega inštituta Soča.

Za ohranjanje zdravja je pomembna uravnotežena prehrana primerne energijske in hranilne gostote, razporejena na tri do pet obrokov na dan, opozarjajo pri NIJZ. FOTO: Jure Eržen/Delo

Na onkologiji se srečujejo s primeri, ko poskušajo bolniki z raznimi oblikami posta »izstradati raka«, kakor pogosto slišimo. Toda post kvečjemu izstrada človeka oziroma njegovo telo tako oslabi, da poslabša delovanje organizma.»Različne oblike postenja vodijo do različnih patofizioloških oblik stradanja, ki pospešujejo razvoj podhranjenosti in kaheksije [izčrpanost, shiranost].« Raka zdravimo, dodaja Rotovnik Kozjekova, z različnimi oblikami terapije proti rakom, in teh je veliko, predvsem pa zdravljenje raka izvajajo internistni onkologi, specialisti radioterapije in različni kirurgi.

Strokovne smernice za prehrano bolnikov z rakom po doktrini priporočajo individualno usmerjeno prehransko terapijo, kadar ima bolnik motnje prehranjenosti, pri čemer so najpogostejše prav različne oblike podhranjenosti, ki so posledice stradanja. »Podhranjenost dokazano negativno vpliva na izhod zdravljenja, tudi zato, ker je več zapletov in se rakave bolezni ne morejo zdraviti s protirakavo terapijo. Še več, zaradi posledic podhranjenosti po podatkih EU umre od deset do dvajset odstotkov bolnikov po zdravljenju raka, pri katerih je bila rakava bolezen sicer uspešno zdravljena. Zato spada boj proti podhranjenosti bolnikov z rakom med prednostne cilje EU v strategiji obvladovanja rakavih bolezni,« odgovarja Nada Rotovnik Kozjek, ki je s sodelavci izdala tudi priročnik Prehrana in rak: kaj jesti, če zbolimo.

Če že, prej posvet z zdravnikom

Da je postenje primerno za zdrave ljudi in da se morajo vsi, ki razmišljajo o postu, o tem posvetovati s svojim zdravnikom ali specialistom, pravi tudi Marjan Videnšek, avtor knjige Post za zdravje ter svetovalec in motivator za bolj zdrav način življenja (postenje je le del tega). »Zdravnik pozna njihovo stanje in jih bo lahko varno in postopno usmerjal v slog življenja, ki vodi do zdravja. Recimo, nekdo, ki se ni intenzivneje gibal desetletja in je pretežak, se ne more kar naenkrat lotiti intenzivne rekreacije,« navede za primer.

V središču njegovih prizadevanj je, kot poudarja, predvsem zdrav življenjski slog. »Gre v bistvu za zmerno prehranjevanje s tekočo hrano, ki spodbuja organizem, da za energijo in obnavljanje izkorišča lastne rezerve.« Videnšek, ki je pred poltretjim desetletjem ustanovil društvo Preporod, ko je tudi sam spremenil način prehranjevanja, pravi, da mu najbolj ustreza vsakodnevno postenje, po modelu njegove babice Neže, ki je dočakala skoraj sto let. »Zjutraj mi prija topla voda, da sperem sistem, ali sadje. Potem pa obrok okoli desetih dopoldne, kosilo okoli dveh in pozneje popoldne še kaj malega. V šestih do osmih urah uživam hrano, potem pa ima telo od 16 do 18 ur možnost, da zaužito vsebino prebavi, vsrka hranila ter izloči balast in odpadne snovi.«

Uravnotežena prehrana in gibanje sta dobra kombinacija za ohranjanje zdravja. FOTO: Jure Eržen/Delo

Občasno uživa kakšen teden samo sadje in surove solate ali pije samo tekočino (sveže sadne in zelenjavne sokove, čaje, zelenjavne juhe), vsakih nekaj let pa se posti po tri ali štiri tedne. »Postenje je vaja v zmernosti in vsakdo lahko zase najde primerno obliko, če mu to ustreza. Pomembno je, da se ga lotimo prostovoljno, da se ga veselimo. Kogar je strah, naj tega ne počne, za zdravje lahko poskrbi tudi drugače.« Največja vrednost posta je po njegovem v tem, da se je treba takrat odreči škodljivim navadam, kot so kajenje, pitje alkoholnih in umetnih pijač, uživanje nezdrave hrane, ponočevanje, stresno življenje … Po postu so po njegovih izkušnjah ljudje bolj dovzetni za bolj zdrav način prehranjevanja, mnogi popolnoma reprogramirajo svoj izčrpavajoči življenjski slog ter zaživijo bolj kakovostno in bolj zdravo.

Pri nas se ljudje po Videnškovih besedah postijo predvsem za utrjevanje zdravja in dobrega počutja, nekateri iz verskih razlogov – bliža se postni čas v krščanstvu, v tujini pa obstajajo tudi posebni centri, ki jih vodijo zdravniki.

Nada Rotovnik Kozjek pri tem opozarja: »Post ni medicinska terapija, o postenju se pogovarjajo laiki, če ga uporabljajo medicinski profili, pa je to neprofesionalen pristop.«