Magnezij – zvezda zavajajočega oglaševanja

Magnezij – v praških, tekočinah in celo kremah čudežni dodatek odpravi tako rekoč vse težave. Različni pripravki, ki se vrstijo na trgu, obljubljajo malodane srečno življenje brez bolečin in celo stresa, toda vse to je le marketing. Magnezij je za človeka res sila pomembnem mineral, vendar ga dobimo dovolj z uravnoteženo prehrano, pravi Nina Zupanič z Inštituta za nutricionistiko. Nada Rotovnik Kozjek, vodja ambulante za klinično prehrano na onkološkem inštitutu, pa že lep čas na osnovi mednarodnih znanstvenih dognanj razbija mit, da je magnezij prehranski dodatek, priporočljiv za športnike.

»Težave so nastale zaradi zavajajočega oglaševanja, da lahko dodajanje magnezija reši vse mogoče težave, od migren do nespečnosti in bolečin v mišicah. Vendar za tovrstne trditve ni zanesljivih dokazov, ljudje pa v želji po instantnih rešitvah svojih težav takšnim obljubam (pre)pogosto nasedejo,« pravi Nina Zupanič.

Podobno meni Nada Rotovnik Kozjek: »Ljudje verjamemo tistemu, ki prodaja, to je ključni problem.« V resnici ni prav nobenih priporočil za magnezij pri telesni dejavnosti, poudarja. Pri tem je kot vir navedla strokovno revijo British Journal of Sports Medicine, ki je predlani objavila zadnja priporočila o prehranskih dodatkih za športnike, med katerimi magnezija ni. »Magnezij dajemo bolnikom, ki imajo zaradi bolezni prizadeta prebavila in ga ne morejo absorbirati iz hrane. V tem primeru ga dobijo v žilo,« nazorno pove Nada Rotovnik Kozjek.


 

Kosmiči, špinača, rženi kruh, kava …

Magnezij je za človeka zelo pomemben, saj sodeluje v več kot 300 encimskih procesih, ki so vključeni v sintezo beljakovin, delitev celic, delovanje mišic, živčnih celic in srca, uravnavanje glukoze v krvi ter krvnega tlaka. Potreben je za energijski metabolizem, sodeluje pri ohranjanju zdravih kosti in zob, delovanju živčnega sistema ter normalnem psihološkem delovanju, elektrolitskem ravnotežju, pomemben je za normalno tvorbo DNK in RNK …, je mogoče prebrati na nacionalnem portalu o hrani in prehrani.



Priporočeni dnevni vnos je okoli 375 miligramov, ženske ga običajno potrebujejo nekaj manj. In to je približno toliko, kot ga telo dobi, če zaužijemo 100 gramov ovsenih kosmičev, skodelico kuhane špinače (180 gramov), dve rezini rženega kruha (64 gramov), kavo espresso (30 gramov) in skodelico kuhanega divjega riža (164 gramov).

Potrebe se resda razlikujejo glede na fizične značilnosti, starost, izpostavljenost stresu, zdravstveno stanje, toda Nina Zupanič poudarja, da pomanjkanje magnezija med prebivalstvom v razvitem svetu ni pogosto, saj ga večina ljudi lahko dovolj zaužije že s pestro in uravnoteženo prehrano. »Poleg tega imajo naše ledvice izjemen nadzor nad količino magnezija, ki ga izločimo iz telesa, kar omogoča ohranjanje optimalnega nivoja v krvi tudi pri zelo različnih zaužitih količinah magnezija,« dodaja.
 

Povezava z depresivnimi motnjami

Pomanjkanje magnezija se pojavi pri bolezenskih stanjih, pri katerih je absorpcija vitaminov in mineralov v črevesju zmanjšana. »Tako vplivajo, na primer, celiakija in kronične vnetne črevesne bolezni. Pomanjkanje je pogosto tudi pri alkoholizmu, sladkorni bolezni in težavah z ledvicami,« našteva sogovornica z inštituta za nutricionistiko. »Hujši primanjkljaj občutimo kot utrujenost in oslabelost, izgubo apetita, pogosti so mišični krči, motnje srčnega ritma, slabost in bruhanje. Vse pogostejše so tudi povezave med pomanjkanjem magnezija in nagnjenostjo k depresivnim motnjam.«

Pri naštetih bolezenskih stanjih je zdravnik tisti, ki predpiše nadomeščanje magnezija, saj lahko nepravilno jemanje prehranskih dopolnil z minerali stanje še poslabša; to posebej velja za ledvične bolnike, pristavlja Nina Zupanič.

Pri zdravih posameznikih, ki sem ji zdi, da bi jim magnezija lahko primanjkovalo, je najbolj primerna rešitev prav gotovo pregled pri družinskem zdravniku, ki lahko z enostavno laboratorijsko preiskavo ugotovi, ali to v resnici drži. Samozdravljenje v primeru bolezenskih težav nima smisla, k temu dodaja Nada Rotovnik Kozjek: »Ko gre za resnično pomanjkanje magnezija, samo povečani prehranski vnos ni zadosti. Praviloma je potrebna natančna diagnostika in terapija prizadetosti prebavil.«



Preventivno pa lahko poskrbimo za zadosten vnos magnezija tako, da zaužijemo več živil, bogatih z njim.« Mednje spadajo oreški (predvsem mandlji, brazilski in indijski oreški), stročnice (fižol, leča, čičerika, soja ...), semena (bučna, lanena, chia), ajda, banane in zelena listnata zelenjava ter seveda mineralne vode, ki so praviloma bogate z magnezijem. »Pogostejše uživanje teh živil bo učinkovito pokrilo naše potrebe po magneziju, hkrati pa nas oskrbelo še s številnimi drugimi koristnimi snovmi,« pravi Nina Zupanič.
 

Kaj pa vitamin D?

Magnezij se po besedah prehranske strokovnjakinje najbolje absorbira, če ga uživamo skupaj z vlakninami (denimo oligosaharidi ali inulinom) in beljakovinsko bogatimi živili. Absorpcijo stimulira tudi zadostna preskrbljenost z vitaminom D. To je eden izmed vitaminov, ki ga je, na primer, mogoče najti med priporočili za športnike, in eden od vitaminov, ki poleg pregovornega vitamina C pomaga pri vzdrževanju odpornosti. Čeprav pozimi naša koža mnogokrat ne čuti dotika sončnih žarkov, ga večinoma ni treba posebej dodajati, saj ga telo dovolj uskladišči v času daljših pomladnih in poletnih dni.