Pomoč

Konec prejšnjega tedna je Slovenijo prizadela vremenska ujma, kakršne ne pomnimo. Zgroženi smo lahko le opazovali neustavljivo moč narave in čakali na konec deževja, zlasti pa upali, da nihče od bližnjih ne bo huje poškodovan. O tem, da bodo mnogi utrpeli ogromno materialno škodo in da bo voda za sabo pustila opustošenje nepredstavljivih razsežnosti, ni bilo dvoma. Prvi odziv mnogih je bil, da je treba pomagati.

Iztočnica pomoč ima v SSKJ2 več pomenov. Najpogosteje beseda označuje to, kar kdo naredi namesto drugega (pomoč v gospodinjstvu), kar kdo naredi za koga sploh (zdravniška pomoč) oziroma kar se da komu, da pride iz neugodnega položaja (humanitarna pomoč). Tokrat so nujne vse oblike pomoči: denarna, materialna, strokovna, državna, tehnična, socialna, sosedska, mednarodna in še bi lahko naštevali. Kako pomembna je vsakršna pomoč za prizadete in za vsakogar od nas, ne nazadnje priča dejstvo, da je beseda pomoč, sodeč po podatkih iz korpusa Gigafida 2.0, petdeseti najpogosteje rabljen samostalnik v slovenščini. In prebivalci Slovenije smo jo pripravljeni dati.

Nepojmljiva tragedija, ki smo ji priča, je, če ne drugega, pokazala, da še znamo sodelovati, biti sočutni in solidarni, da globoko v sebi vemo, kaj je za posameznika in družbo zares pomembno. Narava nam je spet poslala enega od svojih klicev na pomoč. Že to poletje smo se lahko prepričali, da je vsak njen poziv močnejši, in skrajni čas je, da jih začnemo jemati resno. Ob poplavi samovšečnosti, vseh vrst populizmov in umetno spodbujenih političnih in družbenih razdvajanj si ne smemo privoščiti, da bi nas zopet odneslo v napačne vode – da bi namesto reševanja dilem, povezanih s podnebnimi spremembami, in socialnih vprašanj spet merili zlasti ali samo gospodarsko rast. Sicer se nam lahko zgodi, da bo namesto cest in hiš voda naslednjič odnašala mnoga življenja.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Nina Ledinek.