Poljúb

Slovarska razlaga v slovenščini nastale besede poljub je sramežljiva in zadržana – taka, kot jo je slovaropiscem razkrivalo gradivo tja do sedemdesetih let prejšnjega stoletja: kot dotik z ustnicami v znamenje ljubezni ali vdanosti. Slovar ob tem ponazarja še značilno rabo, in sicer, da poljub lahko damo ali ga vrnemo, da je lahko dolg, nežen in očetovski, da se pri pisanju pisma s poljubom lahko poslovimo in da je v pesniškem jeziku poljub nekaj tako lahnega kot veter.

Od nastanka tega slovarskega opisa je minilo več desetletij in kot vse znanosti je napredovala tudi filematologija – veda o poljubu. Ugotovitve naravoslovcev, da ljubezensko poljubljanje naše možgane prisili v evforičen galop in nasiti s kar tremi hormoni sreče – serotoninom, oksitocinom in dopaminom, hkrati pa zniža raven kortizola, stresnega hormona, dopolnjuje evolucijska psihologija s podatkom, da poljubljanje vključuje zelo zapleteno izmenjavo informacij, ki nas vodijo k izbiri genetsko primernega partnerja. Antropološko raziskovanje danes poljub opredeljuje tudi kot simbolično gesto naklonjenosti in spoštovanja. V kar devetdesetih odstotkih svetovnih kultur se na različne načine poljubljamo in zraven objemamo tudi v pozdrav ali slovo.

Jezikoslovno raziskovanje besede poljub v pisnih izdelkih aktivne generacije priča, da v slovenščini danes brez predsodkov in bolj neposredno pišemo tudi o najbolj intimnih, strastnih, vročih, francoskih in sočnih poljubih; da le redko govorimo o bežnih in ukradenih poljubih, o poljubljanju rok ali čela, na srečo še redkeje o poljubljanju prstanov, tal ali izdajalskih poljubih. Nekje na robu jezikovnega življenja so pravljični čarobni poljubi, s katerimi lahko premagate strupeni urok in prebudite spečo kraljično iz stoletnega sna ali spremenite žabo v princa. A v priljubljeni decembrski himni ostaja večno zimzelen Alfijev silvestrski poljub ... Namenite ga svojim ljubljenim ob dvignjenih čašah in iskrenih željah za prijateljstvo in srčno bližino. Srečno!

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: dr. Helena Dobrovoljc.