Nova korala kot podvodna katedrala

Ta teden so na konferenci Cop29, ki poteka v Bakuju v Azerbajdžanu, sporočili, da so fotografi National Geographica med snemanjem dokumentarnega filma odkrili novo koralo. Ta je po prvih meritvah največja doslej znana. Ob predstavitvi odkritja je Trevor Manemahaga, okoljevarstveni minister Salomonovih otokov, za BBC povedal, da je to posebna znamenitost, ki mora biti zavarovana.

Koralni grebeni so pomembni, saj ščitijo plaže pred nevihtami in erozijo, prav tako pa veljajo za ene najpomembnejših ekosistemov na svetu. Dr. Lučka Kajfež Bogataj je ob novem odkritju za Delo razložila, da je to zato, ker korale pod vodo delujejo »kot velika hiša, v katero se nato lahko naselijo tudi drugi organizmi, prav zato pa so korale in koralni grebeni ključni za oceansko biodiverziteto. Ne le to, korale veljajo za oceanska drevesa, saj tako kot drevesa nad gladino pod vodo korale shranjujejo ogljikov dioksid.«

A korale zaradi podnebnega segrevanja izginjajo, znanstveniki predvidevajo, da v bližnji prihodnosti lahko izgine tudi do 99 odstotkov vseh grebenov. Ti so namreč navajeni na specifično temperaturo vode, s segrevanjem oceanov pa alge umirajo, korale pa postajajo bele. Prav toplejši vodi je bilo v zadnjih dveh letih izpostavljenih kar 77 odstotkov vseh znanih koralnih grebenov, poroča National Geographic.

Večja od sinjega kita

Prav zato so bili raziskovalci te revije še toliko bolj navdušeni, ko so ob Salomonovih otokih severno od Avstralije odkrili tudi največjo koralo.

Snemalec Manu San Félix se je v tamkajšnje vode odpravil snemat dokumentarni film o vplivu podnebnih sprememb na oceansko dno, ko je med enim izmed potopov odkril nekaj, kar je sprva spominjalo na potopljeno ladjo, pozabljeno pod morsko gladino. A to je bila korala, o kateri je San Félix povedal, da je kot podvodna katedrala. Za National Geographic je še dodal, da je »čutil velikansko spoštovanje do nečesa, kar je preživelo na enem mestu toliko let – korala je bila tu že, ko je živel Napoleon«.

Korala, ki ji raziskovalci zaradi velikosti pravijo tudi megakorala, v dolžino meri 32 metrov, v širino 34 metrov in v višino 5,5 metra, s čimer je, kot zapišejo pri National Geographicu, večja kot sinji kit. Korala, ki je pred tem odkritjem veljala za največjo, je v vodah Ameriške Samoe in je trikrat manjša od nove rekorderke. Ocenjujejo, da bi megakorala, ki jo sestavlja več mikroorganizmov – ti skupaj ne tvorijo koralnega grebena, ampak koralo, torej en organizem – lahko bila tudi starejša od 300 let.

Žarek upanja

Kot domnevajo, je odkrito koralo pred podnebnimi spremembami zavarovalo tudi dejstvo, da je globlje v oceanu kot večina koralnih grebenov, zaradi česar je bolje zavarovana pred vedno višjimi temperaturami vode v plitvejših predelih.

V grozovitih okoliščinah, ki so posledice segrevanja oceanske vode zaradi podnebnih sprememb, ta korala velja za žarek upanja, je povedal Eric Brown, ki se za National Geographic specializira v raziskovanju koral. Čeprav je, kot je za Delo poudarila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj, iz tega, da je korala zdrava, le stežka sklepati, da so zdrave tudi vse druge korale, je Emily Darling, direktorica oddelka za koralne grebene pri Wildlife Conservation Society, za CNN poudarila, da odkritje dokazuje obstoj oceanskih lokacij, kjer korale lahko uspevajo kljub vedno hujšim podnebnim spremembam. Odkrili so namreč tako imenovani koralni trikotnik, ki poleg Salomonovih otokov vključuje tudi dele indonezijskega in filipinskega morja, kjer se zdi, da podnebne spremembe na korale nimajo tolikšnega vpliva kot ponekod drugod.