Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Slovenija

Ko morski organizmi ostanejo brez doma

Posegi v morje morajo biti zelo premišljeni, ker so trajni, opozarja vodja Morske biološke postaje Piran.
Morsko dno na grebenu pri rtu Ronek. FOTO: Borut Mavrič
Morsko dno na grebenu pri rtu Ronek. FOTO: Borut Mavrič
19. 10. 2024 | 06:00
9:09

V nadaljevanju preberite:

»Zavarovana območja predstavljajo zelo majhen del našega morja, le nekaj odstotkov, so pa zelo pomembna zaradi ohranjanja biodiverzitete,« pravi Borut Mavrič, vodja Morske biološke postaje Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo. V zadnjih desetletjih se ta okolja drastično spreminjajo, ključno vlogo pa ima seveda človek.

Morska biološka postaja je na razpisu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vnovič pridobila projekt spremljanja zaščitenih morskih habitatov, ki je sofinanciran iz evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo. Zaščitna shema Natura 2000 v našem morju pokriva morska grebena pri rtu Ronek v Strunjanu in pri Debelem rtiču ter obrežni skalni greben oziroma skalno stopnico med Fieso in Salinero, poleg tega pa tudi peščeno obrežje, stalno prekrito s tanko plastjo vode pri Debelem rtiču, in morske travnike s pozejdonko med Koprom in Izolo.

Zakaj izginjajo morski travniki? Kakšno okolje organizmom  zagotavljajo klifi, kamniti balvani, skale pa vse do peska in mulja? Kakšna je povezava med obraslim dnom in vplivom segrevanja na morsko življenje?

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine