Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Potovanja

Veličastna falkuša kapitana Pina

Lesena barka iz Komiže najbolj očara s svojimi jadri, katerih površina je 90 kvadratnih metrov. Piše novinarka Jutarnjega lista Ivana Vašarević.
Ribiči so na devetmetrskih falkušah pluli od Visa do Palagruže in tam lovili ribe v ciklih po 18 dni. FOTO: Božidar Vukičević/Cropix
Ribiči so na devetmetrskih falkušah pluli od Visa do Palagruže in tam lovili ribe v ciklih po 18 dni. FOTO: Božidar Vukičević/Cropix
Ivana Vašarević, Jutarnji List
5. 7. 2024 | 08:00
20:31

V nadaljevanju preberite.

Je kaj bolj impresivnega kot pogled na leseno barko na neskončnem modrem morju, ki z jadri površine trisobnega stanovan­ja reže valove in kljubuje vetru? Težko. Spoznajte njeno veličanstvo falkušo – legendarno komiško gajeto. Ta simbol tradicionalnega hrvaškega ladjedelništva je stoletja hranil viške ribiče, in čeprav so danes le tri v vsej Hrvaški, je njena zapuščina še kako živa – zahvaljujoč peščici navdušencev, ki se po najboljših močeh trudijo, da ta komiški ponos ne pade v pozabo.

Deset let mineva od gradnje tret­je falkuše, pri vseh treh pa je sodeloval 48-letni Pino Vojković iz Komiže, jadralni padalec, gasilec, vodja izpostave gorske reševalne službe na otoku Vis, poklicni potap­ljač (nekoč je nabiral korale in se potap­ljal celo do globine 100 met­rov) in lastnik Alternature, prve agencije za avanturistični turizem na Visu, ki se je po odhodu jugoslovanske vojske odprl tudi tujemu turizmu. Legendarna gajeta, prava viška lepotica, ima danes status nesnovne kulturne dediščine Republike Hrvaške, na poti do njenega nastanka pa sta, nam iz izkušenj pove Pino, predvsem dve omejitvi – ena je, koliko denarja imate, druga pa, ali imate dovolj strokovnega znanja in izkušenih mojstrov, ki bodo vse to izdelali in sestavili. Ker lesene ladje gradijo v Betini na otoku Murter, so to tradicijo želeli spoštovati tudi Komižani, zato so tretjo falkušo zgradili tam in jo prepustili spretnim murterskim kalafatom.

»Veseli nas, da so naše izkušnje in spretnost upravljanja barke, slog jadranja in tradicija te zgodbe o falkuši ovrednoteni. Naše ladje sicer niso povsem enake tistim iz daljne zgodovine, vseeno so novejše, vendar gre po mnenju Hrvaške akademije znanosti in umetnosti (HAZU) za 90-odstotno verodostojne replike gajet iz 17. stoletja. Živimo v času, v katerem živimo, in danes potrebujemo motor, ker delamo z gosti, ki morajo na primer pravočasno priti na trajekt, vetrovi pa niso vedno primerni za plovbo, zato nismo imeli izbire – preprosto smo morali namestiti motor, a to je pravzaprav edina predelava. Vse drugo je ohranjeno v izvirni obliki. Veliko je podrobnosti, tisoč imen, vse ima svoje natančno ime,« nas kapitan Pino uvede v zgodbo o tem veličastnem plovilu, največjem bogastvu prelepe Komiže.

Celoten članek je na voljo le naročnikom.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine