Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Vizualna umetnost

Pravica do življenja vseh bitij

V Cankarjevem domu in galeriji Fotografija razstavi Nicka Brandta, ki se posveča usodi ljudi in živaliv kontekstu podnebnih sprememb.
Nick Brandt: Alice, Stanley in Najin, Kenija, 2020                      FOTO:promocijsko gradivo
Nick Brandt: Alice, Stanley in Najin, Kenija, 2020                      FOTO:promocijsko gradivo
31. 3. 2025 | 15:27
4:43

V Cankarjevem domu bodo danes­ odprli veliko fotografsko razstavo priznanega sodobnega­ angleškega fotografa Nicka Brandta. Gre za enega od bolj renomiranih fotografov, ki se v opusu posveča predvsem okoljevarstveni tematiki, njegove fotografije, ki jih ob angažiranosti odlikuje tudi formalna perfekcija, so del številnih javnih in ­zasebnih zbirk.

Nick Brandt, letnik 1964, je bil rojen v Londonu, kjer je najprej študiral slikarstvo in nato film. Leta 1992 se je preselil v Kalifornijo in postal zelo uspešen avtor glasbenih videospotov, med drugim jih je snemal za Michaela Jacksona, Mobyja, Jewel in zasedbo XTC. Med snemanjem videospota za uspešnico Michaela Jacksona Earth Song v Tanzaniji se je navdušil nad fotografiranjem živali, desetletje zatem je spremenil kariero ter se iz komercialnega fotografa in filmarja prelevil v angažiranega avtorja, ki si prizadeva opozoriti na ekološke probleme ter ogroženost ne samo živalskega sveta, temveč tudi celotnega ekosistema v posameznih predelih Afrike, pa tudi Azije in drugih delih sveta.

Njegov pristop je imel oziroma ima malo skupnega s tedaj prevladujočo dokumentarno fotografijo narave in živali. Zanj so bile že tedaj značilne podobe v slogu studijske fotografije, praviloma vedno v črno-beli tehniki. Takrat je izdal tudi številne fotoknjige, za nekatere med njimi so spremno besedo napisale znane osebnosti, recimo Jane Goodall, Alice Sebold in Vicki Goldberg.

Brandt svojega angažmaja ne omejuje zgolj na fotografijo, razstave, predavanja in izdajo knjig. Leta 2010 je ustanovil neprofitno organizacijo Big Life Foundation, ki se posveča ohranjanju afriškega ekosistema ter ogroženih živalskih vrst. Zlasti veliko pozornosti namenjajo nekdaj številni populaciji slonov v Keniji in Tanzaniji, ki se zaradi krivolova hitro zmanjšuje. Fundacija omogoča delovanje številnih ekip, ki so nameščene v postojankah na najbolj kritičnih območjih, ki obsegajo okoli 8000 kvadratnih kilometrov naravnih parkov v obeh državah, kjer so krivolovci najbolj aktivni.

 

Intimne karakteristike živali

Brandt je svoj pristop do fotografije opredelil kot prikaz obstoja živali kot živih bitij v njihovi elementarni pojavnosti, brez nepotrebne napetosti ali drame. »Temelj mojega odnosa do vsega živega sveta je v tem, da so vsa živa bitja enakopravna in imajo enako pravico do življenja, živali nič manj kot ljudje. Zato poskušam v fotografijah zajeti vso lepoto narave, ki jo ljudje dnevno uničujemo,« je poudaril. Brandtu priznavajo, da mu uspe v fotografijah živali nekako ujeti njihove individualne oziroma kar intimne karakteristike, kot da bi se »živali nekako odzvale, da mu pozirajo«.

V Cankarjevem domu bo na ogled fotografska serija Napočil bo dan, v kateri so prikazani ljudje in živali, ki sta jih prizadela degradacija in uničenje okolja. Brandt opozarja, kako močno so naše usode prepletene. Cikel je nastal v različnih državah, ki so med najmanj odgovornimi za podnebne spremembe, so jih pa te močno prizadele. Prvi dve poglavji sta bili fotografirani v Keniji, Zimbabveju in Boliviji, tretje pa na Fidžiju, kjer je avtor pod vodo fotografiral tamkajšnje prebivalce, na katere je že, še bolj pa bo v prihajajočih letih, neposredno vplival dvig morske gladine.

Četrto poglavje Odmev naših glasov bo na ogled v galeriji Fotografija. Podobe so nastale v Jordaniji, ki velja za drugo državo na svetu po pomanjkanju vode. Na fotografijah so družine beguncev, ki so pobegnile pred vojno v Siriji in so zdaj tudi zaradi podnebnih sprememb podvržene nenehnim selitvam. Preseliti so se prisiljeni večkrat na leto, in sicer tja, kjer je na voljo kmetijsko delo, ali tja, kjer je dovolj padavin, da lahko poljščine rastejo. Razstavi bosta na ogled do 7. septembra.

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine