Neomejen dostop | že od 14,99€
Boj proti ponaredkom umetnin v Sloveniji ni najuspešnejši. Pri spletnem portalu in galeriji Sloart so v navezi z dediči nekaterih pokojnih umetnikov napovedali alternativni pristop, evidentiranje njihovih izdelkov na trgu, njihovo avtentičnost pa bi potrdilo več poznavalcev njihovih opusov in sodnih cenilcev.
Cilj je ambiciozen: doseči, da bi vse, česar na končnem seznamu ne bi bilo, obveljalo za ponaredek in izpadlo s trga. Začenjajo z opusi Janeza Boljke, Marka Šuštaršiča in Elde Piščanec. Do kolikšne mere je to mogoče?
Ponaredki umetnin v Sloveniji včasih v obliki afer – od Riemerjevega »Velázqueza« ali serije »ekspertiz« pokojnega sodnega cenilca Janeza Mesesnela do nesojene razstave ponaredkov, ki je nazadnje lani spodnesla direktorski stolček v Narodnem muzeju Slovenije – pristanejo v tisku, večinoma pa ne.
Zgodbe o ponaredkih ostanejo anonimne, v zvezi z njimi vztraja zimzeleni rek, da brez tožnika ni sodnika. Razkritju redko sledi sodni pregon, poskus pridobivanja finančne koristi s ponarejenimi umetniškimi deli in podpisi v Sloveniji načeloma ni posebej tvegano početje. K prijavam možem postave niso zavezani niti galeristi, niti muzejski kustosi, niti sodni cenilci.
Celoten članek je na voljo le naročnikom.
Obstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji