Najprej črni petek, nato spletni ponedeljek

Črni petek, eden od nakupovalnih praznikov, ki se je podobno kot številni drugi prenesel iz domovine potrošništva, ZDA, ter ustalil v našem prostoru, že ves teden ali celo več teši hrepenenje potrošnikov na domu. Posebnost jutrišnjega dneva velikih popustov bo predvsem v tem, da bo omejen le na splet in bo v številnih državah, kjer so zaradi širjenja novega koronavirusa zaprli trgovine z nenujnimi artikli, podoben spletnemu ponedeljku, ki mu bo sledil.



Črni petek ni nič drugega kot ohranjanje kontinuitete nakupovanja, ki so se je domislili ameriški trgovci. Dnevu zahvalnosti (četrti četrtek novembra), ki je že tako povezan s trošenjem, sledi ritual nakupovanja na črni petek, ko so cene bistveno nižje, in je nekakšen uvod v decembrsko zapravljanje. Gre za poslovni model obrednega in dolgoročnega pospeševanja potrošnje, je opisala fenomen Breda Luthar s fakultete za družbene vede. Ta model se v tamkajšnji družbi potrjuje kot uspešen. Lani so nakupovalni dnevi od četrtkovega praznika do spletnega ponedeljka pritegnili skoraj 190 milijonov kupcev ali 14 odstotkov več kot leta 2019. Prav na črni petek se je lani zgodil pomemben preobrat: prvič je več ljudi nakupovalo po spletu kot v trgovinah.


 

Pomembna je cena, ne popust

V preteklih letih smo bili tudi pri nas, čeprav ne praznujemo dneva zahvalnosti, navajeni, da so se na izložbenih oknih trgovin pojavili velikanski napisi z obljubami o znižanju cen, letos so se ti preselili na splet. Samo beseda črni v iskalniku je dovolj, in že smo ujeti v ponudbe znižanih izdelkov vseh vrst, od oblačil in modnih dodatkov do vzglavnikov in sedežnih garnitur. Na prvi pogled obljubljajo marsikaj, popuste do 80, celo 90 odstotkov, a kmalu ugotovimo, da jih je večina okoli 20 ali 30 ­odstotkov.

Ko so kupci enkrat ujeti v obljubo o ugodnem nakupu, ponavadi ne razmišljajo več o realni ceni. Ravno na to opozarja Zveza potrošnikov Slovenije: Naj vas ne zavede višina popusta, ključna je cena. »Pomembno je, da ceno za izdelek, ki ga imate v mislih, spremljate vsaj nekaj tednov ali mesecev. Tako boste vedeli, ali je ponudba na črni petek v resnici dobra. Ne le pri enem trgovcu, ampak tudi pri konkurenci,« so svetovali potrošnikom. In še: »Uporabite spletne strani za primerjavo cen in gibanje cen v zadnjih mesecih. Nekateri slovenski spletni trgovci ponujajo možnost najnižje cene. Če pri drugem trgovcu 'odkrijete' še nižjo, jo izenačijo.«



Kot so opozorili, cene v resnici niso najnižje v letu, ampak jih trgovci na spletni ponedeljek (ki bo 30. novembra in v številnih državah, kjer so trgovine z nenujnimi proizvodi zaprte, izenačen s črnim petkom) in pozneje pred prazniki še znižajo.


 

Zagon v prvem valu

Čeprav se potrošništvo nekaj let zlagoma seli na internet, je dobila spletna trgovina izjemen zagon v prvem valu epidemije novega koronavirusa. Kot smo poročali, se je svetovna spletna prodaja na drobno v primerjavi z lanskim letom povečala s 14 na 20 odstotkov. Aprila je DPD Group v Evropi oddala več kot 300 milijonov paketov oziroma 30 odstotkov več kot leto prej. »Tudi v Sloveniji smo aprila zaznali rekordne količine, ki so presegale celo vrhunce – črni petek, spletni ponedeljek in božični čas. V zadnjih mesecih se je obseg dostave fizičnim osebam povečal za več kot 60 odstotkov,« so pred dobrim mesecem v DPD povedali za Delo.

Da je covid-19 spremenil nakupovalne navade ljudi, je ugotovila tudi Konferenca Združenih narodov o trgovini in razvoju (Unctad). V raziskavi, v kateri je sodelovalo 3700 potrošnikov iz devetih držav, je spletno nakupovanje za od 6 do 10 odstotkov naraslo v večini kategorij proizvodov; enak je ostal delež le pri prodaji osnovnih živil in kajpak v turizmu.



Bomo po tem, ko smo se v nakupovanju po spletu dodobra izurili, tokrat na črni petek trošili več? Najverjetneje ne, meni Darja Kobal Grum z oddelka za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete. »Raziskave kažejo, da se je splet­no nakupovanje resda povečalo, saj večinoma niti nimamo drugih možnosti, vendar je znesek, ki ga vsakdo porabi za nakup, nižji,« je poudarila. To potrjuje omenjena Unctadova raziskava: potrošniki so opustili nenujne nakupe in se osredotočili na nujne, zato so ­potrošili bistveno manj.
 

Učinek zadovoljstva z zamikom

To ne pomeni, da se nas bo veliki petek izognil. Nakupovanje, povezano s popusti na ta dan, bo gotovo poraslo, navsezadnje so se ponud­niki zelo hitro prilagodili razmeram in množično oglašujejo znižanje cen, je razmišljala Darja Kobal Grum. Ker pa potrošniki izdelka ne bodo dobili takoj, ampak šele čez nekaj dni, bo učinek zadovoljstva zapoznel. »Pri navadnem kupovanju je ta takojšen, zato bo klasično nakupovanje še naprej v prednosti,« je dodala. Ko se bodo trgovine odprle, se bomo spet radi vrnili k bolj personaliziranemu načinu kupovanja, ki je navsezadnje tudi socialni dogodek. Vendar bo večji del, kot ga je bilo pred pandemijo, ostal na spletu, navsezadnje je to lahko hitreje in udobneje.



Selitev potrošnje v digitalno okolje in naše domove omogoča nenehno kupovanje. »Gre za popolno integracijo v vsakdanje življenje. Potrošnja se širi na naše razmišljanje, sanjarjenje, izbiranje …« je opisala Breda Luthar s FDV. A ne glede na to je ocenila, da bo nedigitalna potrošnja še vedno zelo pomembna oziroma da bosta obe obliki še lep čas sobivali. »Navsezadnje je tudi Amazon pred to krizo kupoval trgovine,« je ­navedla primer.
 

Osebna izkušnja je pomembna

Takšne so tudi izkušnje trgovcev. Ponudnik športne opreme Hervis, ki je črni petek spremenil v »teden norih cen«, od prvega vala epidemije opaža skokovito rast spletne prodaje. Toda kljub izjemnemu povečanju se to po besedah Simona Draganiča, vodje Hervisovega marketinga za Slovenijo in Hrvaško, ne more primerjati s prodajo v trgovinah. »Seveda bosta spletna prodaja in s tem tudi črni petek zaradi izjemne situacije letos presegla pričakovanja. Rezultat spletne trgovine bo nekajkratnik prvotno načrtovanega. Žal pa rekordna spletna prodaja niti približno ne odtehta izgub v stacionarnih prodajalnah,« je dejal.



Kot prednost obdobja, ko so trgovine zaprte in je splet edina alternativa nakupom športne opreme, obutve ali tekstila, je navedel razvoj spletne trgovine in spremembo nakupovalnih navad, ki bi jih sicer dosegli v letu ali dveh. »Slovenija bo tako samo hitreje ujela trende, ki jih v Evropi, denimo v Nemčiji ali zlasti Angliji, poznajo že danes.«