Murska Sobota postaja mestno mesto

Zvezna ulica v Murski Soboti je bila še pred pol stoletja niz starih, pritličnih stavb z dvema ali tremi enonadstropnimi izjemami. Starejši Sobočani se še spomnijo Žalikove ključavničarske delavnice, Benkovega krojaštva, nadstropne zadružne trgovine, Žižkove delavnice za popravilo radijskih in televizijskih aparatov, pa Lončarjevega čevljarstva in Banfijeve gostilne. Z izjemo zadružne trgovine (pozneje znane kot Semenarna) so vse te delavnice in stavbe že izginile. Na eni strani so se umaknile novi Pokrajinski in študijski knjižnici ter poslovni stavbi NKBM, na drugi pa parkirišču, na katerem pri Imo-Realu že več kot dve desetletji načrtujejo novogradnjo, katere namembnost in oblika sta se z leti spreminjali, zdaj pa je vendarle dobila dokončno podobo, gradbeno dovoljenje in jo bodo čez nekaj mesecev tudi že začeli graditi.

Nekoč je bila Zvezna ulica niz starih, v glavnem pritličnih hiš z obrtnimi delavnicami, trgovino in gostilno. Vse stavbe razen enonadstropnice z napisom »preskrba« so do danes izginile. Foto Jože Kološa - Kološ

Tako bodo kmalu izginili tudi najbolj bledi spomini na staro panonsko, bolj vaško kot mestno uličico obrtnikov, obenem pa bodo Sobočani po desetletjih načrtovanja, želja in odlašanja vendarle dobili bolj zaokroženo mestno središče, s katerim bo Murska Sobota še za korak bliže temu, da postane pravo, sodobno mesto. Po mnenju profesorja Janeza Koželja, ljubljanskega podžupana za urbanistične zadeve in soustanovitelja arhitekturnega biroja 3biro arhitekti, ki je načrtoval novi objekt, namreč Murska Sobota še ni zelo mestno mesto.

Mi oblikujemo prostor, prostor oblikuje nas

»Murska Sobota je pomembno slovensko mesto in zato nas je veselilo, da se lahko, čeprav daleč od Ljubljane, lotimo tudi dela tukaj. Sam sem več kot pol življenja študente učil o arhitekturi mest in veseli me, da lahko zdaj prispevamo tudi k razvoju mestnosti vašega mesta. Slovenska mesta nasploh namreč še niso zelo urbana, tudi za Ljubljano lahko še vedno rečemo, da je bolj dolga vas. V Sloveniji nam še ni uspelo zgraditi resnično pravega mesta in to je naloga za zanamce. Malo pa poskušamo tudi že tisti, ki zdaj živimo in delujemo, pripomoči k temu, da bi Slovenija postala bolj urbana. Po mojem skromnem mnenju, pa tudi po mnenju sociologov, je Slovenija še vedno preveč podeželska, še vedno preveč živimo v predmestjih, na predmestni način. Če pa se želimo razviti v družbenem in kulturnem smislu, je prav, da gradimo sodobna mesta, ker tako, kot mi oblikujemo prostor, tudi prostor oblikuje nas. Projekt, ki smo ga pripravili, je zato poskus vnašanja bolj mestnega življenja v mesto, ki se počasi oblikuje. Imate že veliko prebivalcev, vprašanje pa je, v kakšnem okolju ti živijo in kako to okolje vpliva na skupnost,« je Janez Koželj dejal na nedavni predstavitvi projekta.

Lokacija objekta je v nekakšnem težišču Murske Sobote, v njenem središču, in njegova naloga naj bi bila, da utrdi mestno središče, ki se šele razvija. A prva težava, s katero se je Koželj s sodelavci srečal, ko so začeli snovati pozidavo zemljišča med Zvezno, Kocljevo in Slomškovo ulico, je bilo okolje, v katero so morali umestiti nove objekte ali objekt. Na eni strani ulice sta že sodobna, masivna objekta knjižnice in banka, na drugi pa so ostali nič kaj mestno enotni, nizki starejši objekti Slomškove ulice z različnimi višinami in volumni.

Na zemljišču bodo čez nekaj mesecev zabrneli stroji (pogled z zahodne strani). Foto Jože Pojbič

Prvi kare v mestu

Da bi nastajajočemu središču dali bolj mestni videz, so se namesto več objektov odločili za enega, povezanega in ne previsokega, z zelenim atrijem v središču. Stavba bo na eni strani sooblikovala Zvezno ulico, na koncu se bo dotikala Kocljeve, na južni strani pa bo del Slomškove ulice. Ob njej bosta dva manjša trga na zunanji strani, znotraj pa bolj intimen, predvsem stanovalcem in njihovim otrokom namenjen atrij z veliko zelenja in mini gozdičkom, ki bo po Koželjevih besedah »živel povsem svoje življenje«. Objekt bo pravzaprav kare med tremi ulicami, prvi takšen v mestu.

V pritličju bodo predvsem poslovni prostori, v štirih nadstropjih pa bo šestinsedemdeset dvo-, tri- in štirisobnih stanovanj, do katerih se bo prišlo po odprtih zunanjih hodnikih. Ti so po Koželjevih besedah zanimivi elementi, ki jih imajo ljudje radi, ker jim dajejo občutek, da z njih vstopajo v svojo hišo, v svoje domače okolje. Še pred zunanjimi hodniki pa bo »filter cona« že notranji atrij stavbe, ki bo bolj ali manj rezerviran za stanovalce in jim bo že dajal občutek, da vstopajo v »svoj svet«. Tretji element občutka domačnosti pa bodo velike lože, ki bodo del vsakega stanovanja in bodo podaljšek bivalnega dela stanovanja na prostem.

Zeleni atrij objekta bo namenjen predvsem stanovalcem in bo nekakšno območje zasebnosti.

Načrtovalci so se potrudili, da bodo vsa stanovanja zagotavljala približno enake bivalne razmere. Tako v severnem kot v južnem traktu bodo obrnjena na jug, vsa bodo zelo svetla tudi zaradi večjih svetlobnih odprtin, vsako bo imelo poleg velikega skupnega dnevnega bivalnega prostora s kuhinjo in sob še utiliti, ki se kot praktičen manjši prostor znova vrača v blokovska stanovanja, in najmanj pet kvadratnih metrov veliko shrambo v kleti objekta. Kot zanimivo podrobnost pa Janez Koželj izpostavlja, da se bodo zaradi premišljene razporeditve oken vsi prostori v vseh stanovanjih lahko zračili prečno, torej skozi okna na dveh nasprotnih stenah istega prostora.

Zeléna barva bučnih semen

Zunanjost objekta bo umirjena, poravnana in enotno urejena na vse tri strani, da bo dala enotnost vsem trem ulicam, ki jih bo sooblikovala. Arhitekti so za fasado predvideli dve barvi – največ bo bele, podrobnosti pa bodo zelene. Vendar ne običajno zelene, ampak v zeleni barvi bučnih semen. Poleg imena (Zeléni dvor z ozkim é je poimenovanje barve v prekmurščini) bo tako tudi barva stavbe nakazovala na to, da stoji v središču Prekmurja.

Na ravni strehi objekta bodo skupnostni vrtički z visokimi gredami, kar bo še en element domačnosti, sicer pa bo zgrajen v skladu s sodobnimi energetskimi in tehnološkimi smernicami. Ogreval se bo s pomočjo toplotnih črpalk zrak-voda z možnostjo dogrevanja s plinom, na strehi bo sončna elektrarna, povsod bo talno gretje, vsa stanovanja bodo imela tudi rekuperacijo toplote iz zraka, v pritličju bo velika kolesarnica, v kateri bo prostora približno za po dve kolesi za vsako stanovanje, v kleti pa bodo poleg parkirišč in shramb tudi polnilnice za električne avtomobile.

Številni poslovni prostori v pritličju načrtovane stavbe bodo morda v posodobljeni obliki Zvezni ulici vrnili njen nekdanji obrtniški značaj, vodstvo Imo-Reala pa je, tako kot tudi Janez Koželj, prepričano, da bo novi objekt pripomogel k ponovnemu oživljanju mestnega središča. Proti praznjenju mestnih središč je namreč po Koželjevem mnenju treba vanje vračati stanovalce, ki jim bodo potem same sledile dejavnosti in ponudba, ne pa početi obratno.

Da si mnogi želijo živeti v mestnem središču, dokazuje podatek, da je zanimanje za nakup stanovanj v Zelénem dvoru že zdaj veliko, čeprav še niso znane cene niti druge podrobnosti. Kristian Ravnič iz uprave Imo-Reala si cene kvadratnega metra stanovanj, ki jih bodo začeli graditi šele čez nekaj mesecev, ne upa niti približno napovedati. Pravi, da so gradbene cene podivjale, da pa je zanimanje za stanovanja kljub vsemu veliko in da je njihov cilj, da jih čim več prodajo na trgu. Vsa stanovanja, ki so jih nazadnje zgradili v objektu v Kocljevi ulici, je namreč odkupil republiški stanovanjski sklad.