Prefinjeni spoj starega in novega v središču Murske Sobote

V pisarni murskosoboške turistične agencije Kompas Pomurje, ki je po novem tudi recepcija novega družinskega hotelčka Belmur, so na častnem mestu na omarici pod napisom z imenom hotela razstavljene tri starinske keramične lekarniške posode. Lastnik agencije in hotela Branko Farič je sicer ljubitelj umetnin in starin, a te posode tam niso samo zaradi tega, ampak so razstavljene kot vez in spomin na preteklost zgodovinske stavbe na Slovenski ulici v Murski Soboti.

Posode so del originalne opreme nekdanje lekarne, ki jo je imela v tej stavbi družina Bölcs od konca devetnajstega stoletja pa do leta 1946, ko jim jo je nova jugoslovanska oblast zasegla. Bölcsevi so stavbo leta 1896 zgradili namensko za lekarno, ki je bila v pritličju, in za svoje meščansko stanovanje v nadstropju. Neznani dunajski arhitekt jo je oblikoval v izrazito historističnem neobaročnem slogu in jo umestil kot pandan sosednji posojilnici, med Sobočani bolj znani kot nekdanji Faflikovi kavarni.



»V prirezani stranici ožjega dela stavbnega trakta je diagonalno na ulico izoblikovan reprezentativni vhod v poslopje. Prvina, ki jo je najti v nasproti postavljeni, sicer imenitni secesijski zgradbi nekdanje hranilnice na koncu ulice, pa kot vstopno partijo v svoj čas družabno središče Sobote, tako imenovani kazino in hotel Dobrai, današnjo Zvezdo, in še drugje. To je podoba prirezanega vogalnega vhoda v stavbo, kakršnega še lahko spoznavamo v domala vseh manjših ali večjih mestih 19. in zgodnjega 20. stoletja na zahodnem panonskem robu,« o prirezanem vogalu kot povezovalnem elementu zgodovinskih stavb v soboškem središču in s tem tudi Bölcseve lekarne piše umetnostni zgodovinar Janez Balažic. Stavba, postavljena v jedru soboškega urbanega prostora, je po njegovem mnenju zelo izstopajoča in reprezentativna in zato lastnikom nalaga številne dodatne naloge in omejitve, ki izhajajo iz njene zgodovinske pomembnosti in iz statusa zavarovane lokalne nepremične kulturne dediščine.
 

Hiša je dobro prestala povojne in tranzicijske čase

Glede na to, kaj vse se je dogajalo v njej in čemu vse je bila namenjena od leta 1946 pa do zdaj, je Bölcseva lekarna začuda ostala vsaj na zunaj odlično ohranjena z vsemi svojimi arhitekturnimi značilnostmi. Sprva je namreč že zasežena apoteka delovala naprej kot lekarna v državni lasti in pod vodstvom koncesionarke. Pozneje je prostore, ki so bili sicer v lasti občine, dobilo v uporabo trgovsko podjetje Potrošnik in je imelo v njih prodajalno barv in lakov, v enem delu pa parfumerijo oziroma drogerijo. V vrhnjih prostorih je bila dolgo časa odvetniška pisarna.



Izvirna oprema lekarne je nekaj časa romala po novejših državnih lekarnah, vmes so jo zavarovali kot premično kulturno dediščino, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa se je občina celo ukvarjala z idejo, da bi jo vrnili v prvotne prostore in bi znova uredili nekakšno zgodovinsko lekarno, kot je bila za časa Bölcsevih. A zamisel se ni nikoli uresničila, prišli so denacionalizacijski časi in dedičem – vnukinji zadnjega lastnika Julija Bölcsa imata od leta 1992 v Budimpešti lekarno z istim imenom, kot je bila soboška, Lekarna Krona – je uspelo dobiti nazaj tako stavbo kot opremo lekarne.
Opremo je za svojo zbirko odkupil Pomurski muzej v Murski Soboti, stavbo pa je od dedinj leta 2004 odkupil Branko Farič, ki se je že takrat zavedal, da bogata preteklost in arhitekturna vrednost hiše s sabo prinašata dodatne obveznosti in omejitve. A je zagrizel v to kislo jabolko in v spodnjih prostorih najprej uredil pisarno turistične agencije, že tedaj pa je razmišljal o majhnem hotelu, kot pravi.

​Od zamisli pa do uresničitve sta tako minili skoraj dve desetletji, a zdaj je stavba prefinjen preplet starega in novega, zgodovinskega in modernega, in bo te dni postopoma že začela sprejemati prve goste. V njej bo še naprej pisarna turistične agencije, ki bo sočasno recepcija hotela, v pritličju sta še kuhinja in zajtrkovalnica, v prvem nadstropju so po velikosti in obliki ohranjeni prostori nekdanjega meščanskega stanovanja Bölcsevih, v katerih so uredili tri večje hotelske sobe in stanovanje za lastnika, na povsem na novo preurejenem podstrešju, ki prej ni bilo izkoriščeno, pa je še sedem hotelskih sob.


 

Dvojnost staro-novo kot rdeča nit

​Prenovo stavbe je načrtoval soboški arhitekt Tomaž Lazar, ki je že imel izkušnje z obnovo sosednje spomeniško zavarovane stavbe: »Tudi pri Bölcsevi lekarni smo ohranili filozofijo strogega sodelovanja z zavodom za varstvo kulturne dediščine in dogovora o prioritetah. Ta dogovor je bil tako pri prejšnji kot pri tej stavbi tak, da mora ulična, pročelna stran objekta ostati ohranjena v vseh svojih zgodovinskih značilnostih in podrobnostih, dvoriščno stran, ki arhitekturno tudi v originalu ni bila posebno ambiciozno oblikovana in zato ni imela posebne vrednosti, pa lahko sodobno oblikujemo. Tako smo na dvoriščno stran umestili vsebine, ki jih nismo mogli v samo stavbo ali na pročelno stran, na primer jašek za dvigalo, balkone, večja okna, pročelni strani pa smo s tem, da smo glavni vhod vrnili v odsekani vogalni del pod balkonom, še bolj vrnili prvotno podobo ... Objekt je postal spoj zgodovinskega in sodobnega, tako znotraj kot zunaj. V notranjosti smo kot zgodovinski del nalašč ohranili staro, široko stopnišče s kovano železno ograjo in ga dopolnili z novimi stopnicami v mansardo z modernejšo ograjo. Na stopnišču smo kot kakovosten zgodovinski element ohranili tudi okroglo stopniščno okno. Ta dvojnost staro-novo se kot rdeča nit vleče povsod. Tako smo tudi v sobah v mansardi, kjer smo zaradi nosilnosti in pridobivanja prostora stare talne povezne tramove morali nadomestiti z jeklenimi nosilci in odstraniti tudi veliko drugih elementov ostrešja, te elemente ob zgraditvi sob deloma vrnili in jih pustili vidne.«
 

Minimalistično in preprosto

Arhitekt Lazar je tako v skladu z zahtevami spomeniškega varstva ustvaril skladno ogrodje, v katero so potem z lastnimi oblikovnimi rešitvami po zamislih in željah lastnika posegali posamezni mojstri in izdelovalci. »Veliko pozornosti smo posvetili podrobnostim. Kot rdeča nit notranje ureditve in kot moderno nasprotje zgodovinskega okvira se povsod pojavljajo elementi iz železa, kamna in lesa. Skupaj z mojstri smo oblikovali nekatere unikatne elemente, kakršne so kovinske nočne omarice s kamnito vrhnjo ploščo ali sodobna komoda iz železa in lesa v kletni vinoteki. Osnovno vodilo je bilo, da prostorov ne napolnimo preveč. Ti so zdaj opremljeni minimalistično in so tudi barvno zelo preprosti. Med barvami prevladuje bela, nekaj je sive, druge barve pa se pojavljajo le kot manjši popestritveni elementi,« pravi lastnik Farič. Za preprostim, minimalističnim videzom prostorov se sicer skriva zelo sodobna tehnična elektronska oprema za uravnavanje gretja in klimatskih naprav, za odpiranje strešnih oken in za varčevanje z energijo.



Kakor je hotel s svojim videzom in zgodbo zelo povezan s preteklostjo Murske Sobote, se na več načinov povezuje tudi s sodobnostjo mesta in regije. Tako so v sobah in drugih prostorih umetniška dela prekmurskih slikarjev in fotografa, v kletni vinoteki imajo v sicer širokem izboru slovenskih in hrvaških vin posebno mesto vina najboljših pomurskih vinarjev, pri zajtrkih – hotel ne bo imel restavracije in bo ponujal samo prenočitve z zajtrkom – pa bodo na mizi predvsem tradicionalni izdelki prekmurskih ponudnikov, od mesnin do sirov, zelenjave in kruha.

Bölcseva lekarna bo tako po več kot sto dvajsetih letih zaživela novo življenje kot hotel, v katerem ne bodo nikoli pozabili preteklosti.