Modo bo krojil šopek Meghan Markle

Smo v mesecu porok, ki ga bo ta teden okronal obred britanskega princa Harryja in hollywoodske igralke Meghan Markle. Cvetličarka velikega dne je Philippa Craddock, ki naj bi v aranžmaje vpletla cvetje in zelenje s kraljevih posestev in parkov. Po mnenju znanega ljubljanskega cvetličarja Tomaža Smrtnika vseh sort rož, ki bodo krasile poroko, letos gotovo ne bo dovolj za vse Meghanine posnemovalke, kar bo zvišalo tudi cene.

V poročnem okrasju velikega dne napovedujejo bukove in brezove veje ter bele vrtnice, naprstce in potonike. Koliko sledilcev utegnejo imeti?

Ob poroki princa Williama in Kate Middleton so si tudi slovenske neveste v šopkih želele šmarnice, celo zunaj sezone. To so na videz preproste cvetlice, vendar je šopek, ki ga je nosila Kate, gotovo stal od 1500 do 2000 funtov. Sestavljen je bil iz gojenih šmarnic in prav tako drobnih rožic nevestic, vse so bile še žičene, kar zviša ceno. Zdržati je moral le polurni cerkveni obred, pri nas pa neveste pričakujejo, da bo krasen ves dan.

Ob poroki Meghan in Harryja se kraljevi vrtnarji gotovo ne bodo ukvarjali z nabiralništvom po parkih, ampak bodo izbrano rezano cvetje pripeljali iz Nizozemske oziroma vrtnarij. Uporabili bodo sorte, ki rastejo v kraljevih parkih, aranžmaji pa nikakor ne bodo prav iz tistih rastlin. Morda nekaj zelenja, cvetje gotovo ne. Zelo dvomim, da bodo potonike zdaj na Otoku že cvetele, naprstci zanesljivo ne bodo. Veliko dražje bi tudi bilo, če bi cvetje sami nabirali, saj v park ne moreš spustiti kogarkoli. Poleg tega mora biti rastlina za tako priložnost še lepo raščena in cvet ravno prav odprt.

Koliko časa je trajal vpliv poroke Kate in Williama? Omenili ste, da so si neveste šmarnice želele tudi zunaj sezone.

Gojene šmarnice, ki imajo večje in žlahtnejše cvetove od gozdnih, se dobijo vse leto, vendar ena drobna vejica lahko doseže ceno devet evrov. Gojijo jih Nizozemci, tudi Francozi. Iz naših gozdnih šmarnic smo zlasti v maju izdelali ogromno šopkov, iz gojenih morda dva ali tri na leto. Je pa bilo še pred Katino poroko veliko več povpraševanja po poročnih šopkih iz šmarnic kot danes.

Kaj pa cvetličarka Philippa Craddock? Bo zaradi kraljevega naročila še večja zvezdnica s še več imenitnimi naročniki ali bo vse skupaj pozabljeno do naslednje zvezdniške poroke?

Iskreno povedano, sem prvič slišal zanjo. Videti je, da je njeno vodilo tradicionalna angleška floristika. V šopkih in aranžmajih uporablja preprosto vrtno cvetje, kar počnemo tudi v naši cvetličarni, le da ta angleški slog pri nas ni priljubljen. Če narediš zračen, razgiban in visok šopek, kupec z njim niti ne zna ravnati –treba ga je dati čim hitreje v vodo z gnojilom –razočaran je, ker ne traja tako dolgo kot kompakten šopek, za katerega se je pri nas uveljavil neustrezen izraz bidermajer. Te imajo radi slovenski kupci, saj pravijo, da za drugačne nimajo vaz in prostora. To sploh ni res, je pa res, da takšen poln šopek zdrži dlje, ker je cvetje skupaj in je pot vode do cveta krajša. Za kupce, kakršni so britanski dvor ali denimo muzeji, aranžmaje pripravijo samo za dve- ali triurni dogodek, in čeprav zanje porabijo ogromno denarja, je pomembno, da so tisti trenutek slavnostni, potem jih zavržejo. Tudi šopek mora biti tisti trenutek, ko ga poklonimo, najlepši. Večina Slovencev je prepričana, da mora potem še dolgo trajati. Ni treba, tudi steklenico dragega vina pač spiješ!

Morda bo pri Philippi Craddock zaradi kraljevega naročila še malo več bogatih Angležev naročalo cvetje in zanj odštelo milijon funtov ali dva. Tudi na dvoru ne bodo povedali, da so samo za cvetje zapravili milijon ali pa štiri.



Toliko?

Cene poročnih cvetličnih okrasitev gredo v milijone, zlasti v arabskem svetu in Rusiji. Tudi drugje v Evropi, da ne bo pomote. Vsaj pol milijona funtov bo gotovo stalo kraljevo poročno cvetje, saj so stroški že z logistiko, številom cvetličarjev, njihovimi urami dela ...

Cvetje naj bi predstavljalo Meghan in Harryja kot par. Tudi vi pravite, da niste trendovski človek in da kreacije vedno prilagajate človeku in trenutku. Pri poroki še čemu drugemu kot poročni obleki, vabilom, torti?

Najprej je zame pomembno, kaj je všeč bodočima mladoporočencema, potem pa vse skupaj prilagodim prostoru, če gre za celostno dekoracijo. Vendar je pri nas takih zelo malo. Žal za pogrebe porabimo veliko več denarja, čeprav imajo samo svojci nekaj od tega, pokojnik ne.

Če naročijo samo poročni šopek, je v ospredju nevesta, njena obleka in videz, kaj ji je všeč. V določenih letnih časih odsvetujemo določene sorte cvetja tako zaradi stroškov kot videza. Decembra, denimo, lahko zgolj en cvet potonike doseže ceno 25 evrov, pa ni take kakovosti, kot so na slikah, ki mi jih prinesejo neveste.

Marsikdo ne ve, da se večina cvetja v Evropi oziroma po svetu proda na cvetličnih borzah na Nizozemskem. Tam pa ponudbo uravnava povpraševanje. Ko je neke sorte cvetja veliko, je cena lahko smešno nizka, ni pa nujno. Če se denimo na Bližnjem vzhodu zgodi velika poroka, bodo tisti dan lahko pokupili tudi 300.000 belih vrtnic, zato bodo preostale nesramno drage.

Koliko si naročnice pustijo svetovati?

Neveste prinesejo fotografije s spleta, večinoma ameriških šopkov, ki so narejeni za kratek čas, za pred oltar ali matičarja, potem jih vržejo. Pri nas ga mečejo šele opolnoči ali ob drugi uri zjutraj. In kako naj zdrži ves dan in še pol noči, ko je povrhu zunaj 35 stopinj Celzija ali pa minus pet stopinj? Neveste bi rade imele naravne, prosto vezane šopke, ampak pri 35 stopinjah bo takšen ovenel v dvajsetih minutah.

Fotografija šopka je primerno izhodišče, vendar so tisti šopki žlahtni zaradi izbranega cvetja. Dobiti je mogoče skorajda vse v vsakem trenutku, vprašanje le, za kolikšno ceno. Stranki včasih lahko svetujemo, včasih tudi naredimo natanko tako, kot želi. Pomembno je, da ji izročimo kakovosten izdelek. Neveste za ličenje odštejejo 200 evrov, za frizerja 100, za poročni šopek pa jim je 100 ali 150 evrov že preveč. Pogosto slišim, da bodo šopek izdelali kar doma oziroma ga bo kakšna prijateljica.

Koliko poznamo simbolni pomen cvetja? Ali z njim še kaj sporočamo?

To je morda še kaj štelo pred stoletjem, danes smo na vse to pozabili. Opažam pa, da imamo Slovenci težave z nageljni, očitno se jih drži pridih jugoslovanskih in komunističnih časov, čeprav so krasne rože. Ali pa krizanteme. Vse navadne marjetke so krizanteme, a jih ima vsakdo rad, krizantem razen za 1. november ne mara nihče. Tudi s parnim in neparnim številom cvetov ni več kot nekoč.

Po besedah veletrgovca, ki tudi vam dobavlja rezano cvetje, Slovenci vse leto izstopamo po količini rdečega.

Največ rdečega se proda zaradi podeželja, kjer za pogrebe naročajo rdeče gerbere, nageljne in gladiole, v naši cvetličarni ga prodamo najmanj, prevladujejo nežni toni.

Kdo narekuje trende? V modi je že nekaj let monstera, ki je bila pogosta v socialističnih interjerjih, v lokalih vse pogosteje sedimo pod palmami in si jih želimo doma. So za to morebiti krivi tudi hipsterji?

Rekel bi, ja, da je to hipsterski, ne pa poznavalski vpliv. Zaradi kraljeve poroke bo letos proizvodnja naprstca gotovo premajhna glede na povpraševanje in mu bo cena zelo zrasla. Tudi potonike utegnejo biti dražje kot minula leta. Toda proizvodnje se ne da povečati čez noč: naprstec je dvoletnica, potonika za kak cvet potrebuje več let.

Žal danes ne znamo brez vzorov. Če Meghan obleče nekaj iz Zare, je to v hipu razprodano. Kje pa je naš lastni jaz? Ne izhajamo iz sebe, ampak nam mora nekdo nekaj pokazati in potem postanemo evforični. Tako kot se v kakšni reviji za notranje oblikovanje pojavi fikus ali pa monstera, ki je pred petimi leti nihče ni maral. Tudi ko jo kupijo, ne vedo, kako ravnati z njo.



Tudi tega najbrž ne, kako velika zraste.

Res je, ne vedo, niti tega ne, kaj ji zagotoviti, da bo postala velika. Postavljajo jo na neustrezne prostore, podobno kot se ravnajo po fotografijah kuhinj v dizajnerskih revijah. Vendar fotografije prenesejo vse. V kuhinje si vgrajujejo korita za začimbe in po treh mesecih nenehnega kupovanja teh v lončkih ugotovijo, da ne bodo uspevale. Nobena kmetica ni gojila rožmarina ali peteršilja v kuhinji, ampak na njivi. Korito pa ostane.

Tako so bile tudi monstere dve leti razprodane na evropskem trgu, odrasle rastline sploh nisi mogel kupiti, saj niso mogli izpolniti povpraševanja. K modnosti palm sta največ pripomogli produkcija Ikee in prodaja v trgovskih verigah. Tudi taščinega jezika pred desetimi leti nihče ne bi kupil, danes si ga želijo vsi.

Torej so te sorte vendarle izgubile socialistični predznak?

Ampak generacija, ki jih kupuje, niti ne ve, s čim je živela. Gre bolj za vpliv hipsterske subkulture, zato so jim te rastline naenkrat všeč. A vsaka je primerna le za določen prostor. Rastlin danes ne razumemo kot živih bitij, ampak zgolj kot dekorativni predmet. Zaradi tega pogosto ne dobijo tega, kar potrebujejo, in nam tudi težko kaj vrnejo.