Mestna svetnica z downovim sindromom

»Trdo sem se borila, da lahko živim z downovim sindromom, ta mi več ne povzroča težav. Zdaj se borim za inkluzijo. Hendikepirani imajo svoje mesto v družbi,« je v predvolilni kampanji nagovarjala Éléonore Laloux, 34-letna Francozinja z downovim sindromom.

Vse življenje si prizadeva, da bi jo obravnavali kot vsakogar drugega, zadnje čase se je trudila prepričati someščane v rodnem Arrasu, mestu z okoli 40.000 prebivalci v prefekturi departmaja Pas-de-Calais, da ji na jutrišnjih lokalnih volitvah namenijo podporo za izvolitev v občinski svet.

Tako bi lahko uresničila prizadevanja za čistejše mesto in prijaznejše do invalidnih oseb, s tem pa tudi za pravičnejšo družbo. Na seznamu njenih prioritet so zvočni pripomočki in napisi v braillovi pisavi, ki bi slepim pomagali prečkati cesto, električni avtobusi z dvižnimi klančinami in parki, namenjeni psom. »Veliko zamisli se mi podi po glavi. Z njimi se ukvarjam vsako jutro, vsak dan.«
 

Administratorka v bolnišnici

Kandidira na listi župana Frédérica Leturqua, ki ga je leta 2014 podprla več kot polovica volivcev, zmaga se mu nasmiha tudi v jutri. »Njena hendikepiranost, njen močni značaj, zamisli, ki jih ima, bodo spremenili naše razmišljanje,« je povedal v njeno podporo. Če bo izvoljena, bo prva občinska svetnica z downovim sindromom v Franciji.

Starši je niso poslali v šolo za otroke s posebnimi potrebami in ji tako utrdili samozaupanje, ki jo je pripeljalo do službe administratorke v zasebni bolnišnici. Sprejela je genetsko napako, s katero se je rodila, ustanovila združenje Les amis d' Éléonore (Prijatelji Éléonore), ki osebam z downovim sindromom pomaga premagovati družbeno stigmatizacijo, in napisala knjigo Triso et alors! (Downov sindrom, pa kaj?). V prostem času za sprostitev vzame v roke električno kitaro. Njen najljubši glasbenik je Bob Dylan.