Med desetimi vzorci govejega mletega mesa le štirje z oceno dobro

Slovenci zaužijemo preveč mesa, kažejo podatki statističnega urada – v povprečju ga je prebivalec naše države v letu 2021 porabil skoraj 90 kilogramov na leto oziroma 1,7 kilograma na teden, od tega več kot kilogram rdečega mesa. S temi podatki smo, kot je opozorila Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), z izjemo mesa drobnice, nad evropskim povprečjem. Zato so preverili, kakšne kakovosti je meso, ki ga najpogosteje pripravljamo.

Kot ugotavljajo na ZPS, v trgovinah najpogosteje zasledimo goveje ali mešano mleto meso iz govedine in svinjine, v zadnjem času je v ponudbi tudi perutninsko. Preverili so, kako kakovostno, varno in okusno je predpakirano goveje mleto meso, ki je zaradi preproste priprave in prijetne teksture priljubljeno pri vseh starostnih skupinah.

Mleto meso je treba pred zaužitjem toplotno obdelati

Na analizo v laboratorij so poslali deset vzorcev, med njimi dva, ki izhajata iz ekološkega kmetijstva. Štirje izdelki (dva konvencionalna in dva ekološka) so se dobro odrezali, štirje so prejeli oceno povprečno, dva pa so predvsem zaradi slabega razmerja med kolagenom in mesnimi beljakovinami ocenili za nezadovoljiva.

Za čisto mleto goveje meso namreč velja, da razmerje med vezivnim tkivom (kolagenom) in mesnimi beljakovinami ne sme preseči 15 odstotkov. »Kako kakovostno bo mleto meso, je odvisno od uporabljenih kosov. Bolj kakovostni imajo manj vezivnega tkiva oziroma kolagena, ki daje mletemu mesu bolj grobo in slabše žvečljivo teksturo,« je razložila Nika Kremić iz Zveze potrošnikov Slovenije: »Vsebnost maščobe ne sme predstavljati več kot 20 odstotkov izdelka in glede na rezultate so temu merilu zadostili vsi vzorci na testu. Čeprav je vsebnost maščob v govejem mletem mesu zakonodajno določena, so z zdravstvenega vidika pomembne predvsem nasičene maščobe, ki jih želimo v prehrani omejevati. V nasprotju z nasičenimi maščobami je prisotnost nenasičenih maščob v izdelku več kot dobrodošla. Največji delež večkrat nenasičenih maščob smo izmerili v maščobah obeh ekoloških izdelkov,« je dodala.

Kot so še opozorili na ZPS, nekateri proizvajalci za mletje ne uporabljajo vedno najbolj kakovostnih kosov, nekateri imajo tudi težave z vzdrževanjem higienskih mikrobioloških parametrov. Pregledani vzorci mletega mesa z vidika vsebnosti E. coli in salmonele niso bili problematični, a so nekateri vsebovali povečano število aerobnih mezofilnih bakterij. Mleto meso je zato treba v vsakem primeru pred zaužitjem zadostno toplotno obdelati do središčne temperature vsaj 74 stopinj Celzija, s čimer se mikroorganizmi uničijo, je poudarila Nika Kremić. Tudi po nakupu je treba poskrbeti za neprekinjeno hladno verigo, torej da mleto meso domov prinesemo v izolirni vrečki ali hladilni torbi, potem pa ga hranimo v hladilniku, ločeno od drugih živil, na temperaturi od dve do štiri stopinje Celzija in porabimo takoj po odprtju.

Sodobne prehranske smernice priporočajo več hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žit in zelenjave, da bi se izognili kroničnim nenalezljivim boleznim, so še spomnili na ZPS. FOTO: Jure Eržen/Delo

Potrošniki načeloma ne morejo zgrešiti z izbiro ekološkega mesa: »Delež večkrat nenasičenih maščobnih kislin v maščobah ekoloških izdelkov je v povprečju za tretjino večji kot pri izdelkih mletega mesa konvencionalne reje. To potrjujejo številne študije, iz katerih izhaja, da ekološko meso in mesni izdelki, tudi ekološko kravje mleko, vsebujejo več omega 3 in skupnih večkrat nenasičenih maščob,« so zapisali v sporočilu za javnost.

Na primerjalnih testih, ki jih za različne izdelke izvaja ZPS, se sicer pogosto pokaže, da cena ne odraža kakovosti, pri mletem mesu ni nujno tako. Za kilogram govejega mletega mesa na testu so odšteli od slabih 9 do 22 evrov. V primerjavi z izdelki iz konvencionalne reje (od 9 do 14,55 evra za kilogram) sta izdelka iz ekološke reje le malo dražja. Pri ekoloških je zaradi skrbno nadzorovanega ter okolju in živalim prijaznega načina reje in kmetijstva višja cena pričakovana.

Večina zemljišč se uporablja za živinorejo

Pri tokratni analizi, v kateri je sodelovalo tudi društvo Fokus, so opozorili še, da se kar 77 odstotkov kmetijskih zemljišč uporablja za rejo živali ali pridelkov za krmo, živinoreja pa ima poguben vpliv na okolje. »Približno četrtina vseh izpustov toplogrednih plinov na svetu je rezultat sistema preskrbe s hrano. S pridelavo krme, fermentacijo v prebavilih prežvekovalcev (metan), odpadki in transportom živinoreja povzroči največ teh izpustov, in sicer kar 56 odstotkov, po drugi strani pa zagotavlja le tretjino potreb po beljakovinah in 18 odstotkov potreb po energiji.«

Zaradi potreb po krmi za živali se porabi štiriinpolkrat več zemlje kot za hrano rastlinskega izvora. »Poleg tega živinoreja porabi približno 30 odstotkov vse vode v kmetijstvu in odločilno vpliva na kroženje dušika,« je poudarila Nina Tome iz Focusa.

Tako na predpakiranem kot postreženem mesu v mesnicah je na voljo podatek o poreklu mesa, a prostovoljne informacije, od kod prihaja krma, ki jo uporabljajo za rejo mesa, skoraj ni mogoče zaslediti. Tudi z označbe Izbrana kakovost – Slovenija je mogoče razbrati le, da je bilo meso pridelano ali predelano v Sloveniji, ničesar pa o izvoru krme. Zaradi pravil, ki jih določajo na ravni EU, in prostotrgovinskih sporazumov je krma lahko tudi gensko spremenjena.