Čeprav ima palmovo olje škodljive posledice za okolje in zdravje ljudi, ga še vedno opazimo na deklaracijah številnih izdelkov, pri mnogih tudi prav pri vrhu navedenih sestavin. Zakaj se še vedno uporablja, smo vprašali strokovnjake, in prvi odgovor je bil pričakovan: ker je najcenejše. Dokler ga torej industrija ne bo začela bolj intenzivno nadomeščati, je odgovornost prepuščena potrošnikom.

Palmovo olje zaseda od sedem do dvanajst odstotkov sestavin v izdelkih, ki ga vsebujejo, so opozorili pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS). V zadnjih štirih letih so ga med tržnimi pregledi in testi zaznali v enajstih skupinah izdelkov: keksih s čokoladnim polnilom, sadnih in kakavovih kosmičih, čokoladnih in arašidovih namazih, francoskih rogljičkih, beljakovinskih ploščicah, juhah iz vrečke pa tudi v zamrznjenih picah, paštetah in topljenih sirih. Palmovo olje vsebuje več kot tretjina izdelkov v omenjenih skupinah. Največ ga je v margarinah, v povprečju 21 odstotkov, za njimi so čokolade in čokoladni namazi (12 odstotkov), kosmiči (11) ter hrana v prahu ali vrečkah (10).

V izdelkih, ki jih radi ponudimo otrokom

V izdelkih je ponavadi rafinirano palmovo olje, ki vsebuje velik delež nasičenih maščob, za katere vemo, da so za zdravje zelo škodljive, predvsem povečajo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. »Med procesom rafinacije pri visokih temperaturah (približno 200 stopinj Celzija) nastajajo tudi procesna onesnaževala na osnovi glicerola: glicidil estri (GE), 3-MCPD, 2-MCPD in njihovi estri maščobnih kislin, ki so po mnenju Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) tveganje za zdravje ljudi iz različnih starostnih skupin,« je povedala prehranska strokovnjakinja pri ZPS Nika Kremić.

Za potrošnike, stare tri in več let, so bili glavni viri izpostavljenosti tem snovem margarine ter razna peciva in torte. »Tudi kolegi iz italijanske potrošniške organizacije Altroconsumo so v svoji raziskavi pred nekaj leti to potrdili. Na test so uvrstili izdelke s palmovim oljem, ki jih pogosto uživajo otroci in mladostniki. Odkrili so navzočnost zdravju škodljivih onesnaževal v mlečnih formulah za dojenčke ter glicidil estre v keksih, prigrizkih in čipsu, vrednosti pa so velikokrat presegle mejo, ki jo je določila EFSA,« je še dodala.

Kljub škodljivosti za zdravje in za okolje – pridelava palmovega olja je postala sinonim za krčenje gozdov oziroma deforestacijo, izgubo biotske raznovrstnosti po svetu in kršenje človekovih pravic, so spomnili na ZPS – njegova uporaba še vedno narašča. Po ocenah naj bi se do leta 2026 svetovna trgovina s palmovim oljem povečala za pet odstotkov. Čeprav se na izdelkih vse pogosteje pojavlja pripis, da je palmovo olje pridobljeno trajnostno, je to pravzaprav blažev žegen glede na velikost te industrije, predvsem pa je takšno trajnostno olje še vedno škodljivo za zdravje ljudi. To je potrdila tudi analiza PZS: v vseh omenjenih preučevanih skupinah je bilo ekoloških 13 izdelkov. »Pri izogibanju živil s palmovim oljem torej zanašanje zgolj na ekološko oznako ne bo dovolj,« pravijo.

Oljčno ali ogrščično olje kot nadomestek

Prehranska podjetja, ki smo jim vprašali, koliko palmovega olja uporabljajo oziroma koliko sestavin, ki ga vsebujejo, ter kako ga poskušajo nadomeščati, nam na vprašanja še niso odgovorila. Nadomestiti ga je sicer mogoče tako rekoč povsod, je povedal profesor z Biotehniške fakultete Rajko Vidrih, čeprav je glede na sestavo maščobnih kislin s tehnološkega vidika primerno za uporabo v fritezah. »Seveda je pa manj primerno z zdravstvenega stališča zaradi visoke vsebnosti nasičene palmitinske kisline, ki pospešuje razvoj predvsem srčno-žilnih bolezni,« je dejal. Kot nadomestna olja je po Vidrihovih besedah mogoče uporabiti oljčno, predvsem pa ogrščično olje. Seveda bi taka zamenjava prinesla podražitev izdelkov.

Prvi odgovor na vprašanje prehranskim strokovnjakom, zakaj ga še vedno uporabljajo v tolikšnih količinah, je tako v ekonomski logiki. »Hektarski donos palmovega olja znaša pet ton na hektar in je do petkrat večji od donosa preostalih rastlinskih olj. Temu primerno je njegova proizvodna cena nižja od drugih,« je dejal Vidrih. Podobno je menila Nika Kremić in dodala, da ga poleg nizke cene odlikuje tudi kemijska stabilnost, saj je zaradi večjega deleža nasičenih maščobnih kislin bolj odporno na oksidacijo. Na ZPS sicer opažajo, da ga proizvajalci zlagoma nadomeščajo z drugimi rastlinskimi olji.

Pravil ni

Pravila, v katerih izdelkih je palmovo olje, ni, saj se pojavlja tako v tistih, ki so poceni, kot v dragih, vsebujejo ga kajpak tudi izdelki znanih blagovnih ali trgovskih znamk. Pri nakupu velja zato preveriti seznam sestavin, izbira izdelka brez palmovega olja je mogoča, vsekakor pa bolj trajnostna, pa tudi če se je treba za to morda odpovedati priljubljeni znamki, je svetovala Nika Kremić. Sestavina palmovo olje se sicer lahko skriva za navedbami, kot so palma, palmovo, palmina jedrca, oljna palma, palmina (palmova) maščoba, mast ali olje. Pogosto je na izdelkih navedena tudi skupina olj (rastlinsko olje ali maščoba), čemur sledi navedba posameznih maščob v oklepaju, so navedli pri ZPS.​

V prehrani se mu je sicer težko izogniti v skupinah keksov, napolitank, čokoladnih namazov in zamrznjenih francoskih rogljičev. Proizvodnja tovrstnih procesiranih živil zahteva uporabo maščob, ki so trdne pri sobni temperaturi. Kot je pojasnil Igor Pravst z Inštututa za nutricionistiko, so za ta namen včasih uporabljali delno hidrogenirane rastlinske maščobe, vendar so te vsebovale precejšen delež zelo škodljivih transmaščobnih kislin, zato so jih proizvajalci začeli nadomeščati z drugimi maščobami. Zaradi svojih fizikalno-kemijskih lastnosti, pa tudi zaradi cene, so začeli uporabljati palmovo olje. Značilnost tega je razmeroma visoka vsebnost nasičenih maščobnih kislin, ki so sicer manj škodljive od transmaščob, vendar dokazano povišujejo holesterol LDL (tako imenovani slab holesterol).

Na Inštitutu za nutricionistiko še svetujejo, da potrošniki na živilih poleg tega, ali vsebujejo palmovo olje, preverijo tudi hranilno vrednost, saj lahko nasičene maščobe izvirajo iz drugih virov. Pripomoček pri tem je lahko brezplačna aplikacija VešKajJeš. Če je vsebnost nasičenih maščob v živilu višja od 5 g/100 g, bo podatek obarvan v rdečo barvo, kar pomeni, da se pri tovrstnih živilih priporoča manjšo pogostost uživanja oziroma v manjših količinah.

»Potrošniške organizacije z neodvisnimi potrošniškimi testi in raziskavami informiramo potrošnike o pasteh tega olja in jih spodbujamo, da premišljeno izbirajo izdelke brez njega. A hkrati si želimo, da bi nas uslišali tudi proizvajalci, ki bi prepoznali, kaj je dobro za potrošnike, in palmovo olje v proizvodih zamenjali z bolj trajnostno surovino,« je sklenila Nina Kremić.