V intervjuju preberite:

Vitalni interes države je profesionalna diplomacija, komentira sogovornica. V kavarni Narodne galerije sva se pogovarjali o diplomaciji, ki ni politika, o veleposlaniški dvojici v New Yorku, zatekanju Avstrije v imperialno preteklost, renacifikaciji in zatiranju slovenstva na Koroškem.

Ne morem začeti drugje kot pri »nenavadni« zgodbi, ki je povezana z bližnjim članstvom Slovenije v varnostnem svetu ZN in diplomatoma Malovrhom in Žbogarjem. Boste dvakrat premislili, preden ne boste nič rekli?

Notranje politike ne bi komentirala. Ampak tam, kjer kakšna stvar zadeva naš interes, smo že na polju zunanje politike.

Kaj pravi zakonodaja, sta lahko dva veleposlanika v New Yorku?

Veleposlanikov je lahko več, odvisno samo, v kakšnem statusu so. Zunanja politika je odzivanje na aktualne razmere v določenem trenutku. In ob izrednih priložnostih je treba izkoristiti vse vire, ki jih imamo na razpolago ... 

Vsako obdobje, tudi v primeru iste lokacije, ima drugačne izzive in pri izbiri veleposlanika naj bi se upoštevalo tudi to. Izbrala naj bi se za naloge v tistem trenutku najbolj primerna oseba in odločevalci so zagotovo upoštevali vse te elemente. V varnostnem svetu smo v osebi Danila Türka že imeli vrhunskega predstavnika, po katerem se še danes lahko zgledujemo. V njegovi ekipi je bil takrat tudi Samuel Žbogar.