Prvo leto z virusom nam je odneslo preveč življenj

Za nami je eno leto bitk z novim koronavirusom, na obzorju pa zaradi prve potrjene južnoafriške različice namesto sproščanja ukrepov nove omejitve. Leto dni od odkritja prve okužene osebe država dobiva posodobljeno nacionalno strategijo cepljenja proti covidu-19. Z rahlo zamudo prihajajo tudi nove zaloge cepiv. Kljub oranžni fazi sproščanja ukrepov je bilanca črna: covid je zahteval prek 4000 smrti, v svetu poltretji milijon.

Kaj smo se o covidu-19 naučili v enem letu? Kot pravi dr. Matjaž Leskovar, višji znanstveni sodelavec Instituta Jožef Stefan, je ključno spoznanje, da je epidemijo covida-19 zelo težko obvladati in da je virus mogoče premagati le skupaj. Epidemija je sicer v osnovi nekaj zelo enostavnega, dodaja: »Če gledaš krivulje v logaritemski skali, so to bolj ali manj ravne črte. Ko epidemija raste, raste v logaritemski skali po ravni črti in točno veš, kam bo eksponentna rast pripeljala, če ne boš ukrepal. In prej ko boš ukrepal, manjše bodo človeške, zdravstvene in ekonomske posledice. To je podobno kot pri požaru: prej ko ga začneš gasiti, lažje ga boš pogasil.« Prav v tem, kako družbo prepričati, da se je treba obvladovanja epidemije resno lotiti, ko je število okužb majhno in so bolnice prazne, je po njegovem srž problema.

Prva okužba

Lani 4. marca smo v Sloveniji odkrili prvega okuženega s koronavirusom: iz Maroka se je prek Italije domov vrnil okužen šestdesetletnik. Če drži, da so prve primere pljučnice, ki jih je povzročil isti virus, na Kitajskem zaznali že decembra 2019, je koronavirus do Slovenije potreboval zgolj tri mesece. Uradno število potrjenih primerov okužb se približuje 200.000, ocenjeno število pa je bilo po oceni dr. Leskovarja dvakrat tolikšno že decembra, ko naj bi bila okužena petina Slovencev. Do danes je število preseglo pol milijona. Kot pravi Leskovar, je pri epidemiji bolj ali manj pomembno le reprodukcijsko število R, ki mora biti manjše od ena; posamezni okuženi torej v povprečju ne sme okužiti več kot ene osebe: »Sicer imamo rast, ki se ne ustavi oziroma se ustavi šele, ko zmanjka neokuženih, takrat pa so zmogljvosti zdravstvenega sistema že bistveno presežene.«

Razglasili smo epidemijo: prvič, drugič …

Prvič se je to zgodilo 12. marca 2020, ko smo imeli 96 primerov okužb. Zaprli smo šole, vrtce, kasneje tudi občinske meje … in v 80 dneh epidemijo zajezili. Uradno se je končala 31. maja, ko smo imeli manj kot deset okuženih. Nakar je 18. julija, prvič po 31. maju, umrl nov, 112. bolnik s covidom. Sredi oktobra že beležimo prek 10.000 okuženih in 188 mrtvih, zato 19. oktobra vlada že v drugo razglasi epidemijo. V prvem valu smo jo uspeli obvladati s strogimi ukrepi in virus skoraj iztrebili, pravi Leskovar: »Žal nam potem družbe ni uspelo organizirati tako, da epidemija ne bi ponovno rastla in tako se nam je zgodil velik drugi val, ki ga zdaj že več mesecev gasimo.«



Uspešno obvladovanje epidemije v prvem valu, pravi Leskovar, je verjetno botrovalo k temu, da smo kot družba dobili občutek, da ta epidemija le ni nekaj tako strašnega in da jo znamo obvladovati: »In to smo potem drago plačali v drugem valu, kjer nam rasti kljub ukrepom ni uspelo ustaviti, tako da smo presegli celo zmogljivosti za učinkovito epidemiološko sledenje. Zato smo v drugem valu kljub ukrepom več mesecev vztrajali na platoju pri visokih številkah. V tem obdobju smo se intenzivno prekuževali, kar je ob pomoči množičnih testiranj s hitrimi antigenskimi testi januarja končno vodilo v upadanje epidemije.«

Prva smrt

Deset dni po odkritju prve okužbe je koronavirus pri nas zahteval tudi prvo smrtno žrtev. Na ljubljanski infekcijski kliniki je umrl starostnik iz enega domov starejših občanov (DSO), ki je imel številne kronične bolezni in slabo prognozo. Doslej je po podatkih NIJZ bitko s covidom izgubilo dobrih 4100 ljudi, skoraj polovica v DSO. Po Leskovarju je toliko mrtvih posledica obsežnega drugega vala: »Ko je enkrat epidemija tako razširjena, je skoraj nemogoče doseči, da se virus ne bi prikradel tudi v DSO-je. Na vrhu drugega vala je bila verjetnost za okužbo v populaciji kar približno desetkrat večja kot na vrhu prvega vala. Zato je tako pomembno, da se poskuša epidemijo obvladati že v kali.«

Žalostni preboji

Sredi decembra 2020 smo prebili mejo 100.000 potrjenih primerov okužb z novim koronavirusom. Dejansko okuženih je bilo štirikrat toliko. Sredi novembra 2020 je število pacientov na intenzivni terapiji prvič preseglo sto, v začetku decembra je na akutnih oddelkih ležalo tisoč pacientov. Zdaj je zaradi covida hospitaliziranih slabih 530 oseb, od teh 85 v intenzivni terapiji.

Neslavni rekord

Po številu dnevnih smrti zaradi covida na milijon prebivalcev je Slovenija zasedla prvo mesto v svetu. V enem samem tednu novembra 2020 je umrlo skoraj dvakrat toliko ljudi kot v istem tednu 2018: kar 730. V novembru 2020 je število mrtvih zaradi covida preseglo tisoč, v prvi polovici januarja letos smo prebili prag tri tisoč smrti, drugi teden februarja tudi prag štiri tisoč smrti. Z več kot tretjino okuženih so bili kritični DSO, kjer je umrl vsak deseti oskrbovanec. Najbolj črn dan je bil 3. december 2020 s 74 smrtmi, od tega 52 v DSO.

Množična testiranja

Poskusno bi se morala začeti 21. decembra 2020, a so se zaradi organizacijskih težav začela z enodnevno zamudo. S hitrimi testi so doslej testirali dobrih 880.400 oseb, s PCR-testi še skoraj 40.000 več.