Galerija
V prvem valu nevedni, v drugem zmedeni
Dr. Janez Tomažič priznava, da so v prvem valu sanjali, da se bomo prekužili in bo čredna imunost naredila svoje. To je zgodovina.
Infektolog na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana prof. dr. Janez Tomažič. FOTO: Voranc Vogel/Delo
3. 3. 2021 | 06:00
3. 3. 2021 | 08:35
3:32
A+A-
Česa v prvem valu epidemije koronavirusa nismo vedeli, zdaj pa vemo? Prof. dr. Janez Tomažič s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana na prvem mestu omenja prenos koronavirusa z asimptomatskih oseb, saj šele zdaj vemo, da je takih primerov kar 40 odstotkov in predstavljajo tretjino vseh prenosov.
V prvem valu je bila stroka prepričana, da je oseba kužna, ko dobi bolezenske znake, dodaja: »Tudi nismo vedeli, kako pomembni so aerosoli. Mislil smo, da gre za izrazito kapljično okužbo. Zdaj vemo, da super prenašalci zlasti z aerosoli prenašajo virus na super dogodkih z veliko ljudmi v zaprtih prostorih.« V prvem valu nismo vedeli, kako pomembno je nošenje kvalitetnih mask, ki dobro tesnijo in kako pomembno je testiranje. »Zdaj vemo: več ko testiraš, več veš in pomembno je, da so testi kakovostni,« pravi Tomažič. V prvem valu smo sanjali, da se bomo prekužili in bo čredna imunost naredila svoje. To je zgodovina, poudarja. Kajti cena za to, da se naravno prekužimo, je previsoka: preveč jih umre.
Tudi si nismo predstavljali, da bo cepivo na voljo že za božič, priznava, prav tako ne, da nas bodo tako hitro dosegle nove, zelo kužne različice virusa: »V prvem valu tudi ni bilo na voljo plazme in remdesivira, ki ju zdaj imamo; tudi pomena glukokortikoidov nismo poznali.« In kaj je največje presenečenje po letu dni? Da smo v prvem valu pričakovali, da bomo zdaj že imeli dobra zdravila, odgovarja Tomažič. Teh še ni na obzorju, cepiva in cepljenje pa so postali prvovrstna politična tema.
V prvem valu je bila stroka prepričana, da je oseba kužna, ko dobi bolezenske znake, dodaja: »Tudi nismo vedeli, kako pomembni so aerosoli. Mislil smo, da gre za izrazito kapljično okužbo. Zdaj vemo, da super prenašalci zlasti z aerosoli prenašajo virus na super dogodkih z veliko ljudmi v zaprtih prostorih.« V prvem valu nismo vedeli, kako pomembno je nošenje kvalitetnih mask, ki dobro tesnijo in kako pomembno je testiranje. »Zdaj vemo: več ko testiraš, več veš in pomembno je, da so testi kakovostni,« pravi Tomažič. V prvem valu smo sanjali, da se bomo prekužili in bo čredna imunost naredila svoje. To je zgodovina, poudarja. Kajti cena za to, da se naravno prekužimo, je previsoka: preveč jih umre.
Tudi si nismo predstavljali, da bo cepivo na voljo že za božič, priznava, prav tako ne, da nas bodo tako hitro dosegle nove, zelo kužne različice virusa: »V prvem valu tudi ni bilo na voljo plazme in remdesivira, ki ju zdaj imamo; tudi pomena glukokortikoidov nismo poznali.« In kaj je največje presenečenje po letu dni? Da smo v prvem valu pričakovali, da bomo zdaj že imeli dobra zdravila, odgovarja Tomažič. Teh še ni na obzorju, cepiva in cepljenje pa so postali prvovrstna politična tema.
Remdesivir, plazma in glukokortikoidi
Prve covidne bolnike so po navedbah prof. dr. Janeza Tomažiča tudi pri nas zdravili z zdravili, ki so jih že preizkusili pri zdravljenju drugih bolezni, kot so denimo protiretrovirusna zdravila, ki so jih uporabljali pri obolelih s HIV, ali hidroksiklorokin, zdravilo proti malariji. Sledil je remdesivir, »pogojno« registrirana učinkovina za covid-19, kar pomeni, da je treba natančno slediti uporabi in morebitnim neželenim učinkom. Remdesivir je v eni kliničnih raziskav po podatkih dr. Tomažiča za deset dni skrajšal trajanje bolezni, a na smrtnost ni značilno vplival. Remdesivir se je izkazal za učinkovino, ki zmanjšuje število sprejemov na intenzivno zdravljenje, sicer pa se uporablja v t. i. »virusni fazi« bolezni, v prvih desetih dneh poteka covida-19, ker deluje na razmnoževanje virusa. Primeren je za hospitalizirane bolnike s pljučnico, ki potrebujejo kisik.
V navedenem obdobju lahko na virus delujemo tudi s hiperimuno-plazmo prebolevnikov, ki po Tomažičevih podatkih v prvem valu še ni bila na voljo. Gre za eksperimentalno zdravljenje, plazmo pa uporabljajo v soglasju z republiško komisijo za medicinsko etiko pri osebah s hudimi imunskimi pomanjkljivostmi.
Ko covid preide v t. i. imunsko fazo, v kateri odzivi lastnega imunskega sistema povzročajo škodo v telesu, so na voljo glukokortikoidi, ki delujejo predvsem protivnetno. To so po Tomažičevih besedah edina zdravila, ki izboljšajo preživetje bolnikom.
Prve covidne bolnike so po navedbah prof. dr. Janeza Tomažiča tudi pri nas zdravili z zdravili, ki so jih že preizkusili pri zdravljenju drugih bolezni, kot so denimo protiretrovirusna zdravila, ki so jih uporabljali pri obolelih s HIV, ali hidroksiklorokin, zdravilo proti malariji. Sledil je remdesivir, »pogojno« registrirana učinkovina za covid-19, kar pomeni, da je treba natančno slediti uporabi in morebitnim neželenim učinkom. Remdesivir je v eni kliničnih raziskav po podatkih dr. Tomažiča za deset dni skrajšal trajanje bolezni, a na smrtnost ni značilno vplival. Remdesivir se je izkazal za učinkovino, ki zmanjšuje število sprejemov na intenzivno zdravljenje, sicer pa se uporablja v t. i. »virusni fazi« bolezni, v prvih desetih dneh poteka covida-19, ker deluje na razmnoževanje virusa. Primeren je za hospitalizirane bolnike s pljučnico, ki potrebujejo kisik.
V navedenem obdobju lahko na virus delujemo tudi s hiperimuno-plazmo prebolevnikov, ki po Tomažičevih podatkih v prvem valu še ni bila na voljo. Gre za eksperimentalno zdravljenje, plazmo pa uporabljajo v soglasju z republiško komisijo za medicinsko etiko pri osebah s hudimi imunskimi pomanjkljivostmi.
Ko covid preide v t. i. imunsko fazo, v kateri odzivi lastnega imunskega sistema povzročajo škodo v telesu, so na voljo glukokortikoidi, ki delujejo predvsem protivnetno. To so po Tomažičevih besedah edina zdravila, ki izboljšajo preživetje bolnikom.
Sorodni članki
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Berite Delo 3 mesece za ceno enega.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Predstavitvene vsebine
VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine
Komentarji