Bolj so nervozni ob škatli petard kot kombiju, polnem eksploziva

Zakaj so strokovnjaki za razstreliva bolj nervozni v bližini škatle petard kot v kombiju, polnem vojaškega eksploziva? Kako daleč odfrči jezik iz vojaškega škornja, ki je postavljen na vojaški plastični eksploziv v velikosti mila? Zakaj je barva dima ob eksploziji pomemben podatek za kriminaliste, ki preiskujejo kraj eksplozije? Vse to in še več smo izvedeli med obiskom tečaja za kriminaliste v Gotenici.

Obiskali smo slovenske vojake, ki v Nemčiji urijo Ukrajince

»Eksplozija je hitra in silovita sprostitev energije. Običajno se notranja energija eksplozivne snovi pretvori v toploto in povzroči nastanek visokih temperatur in plinskih produktov, kar poviša tlak. Gre za veliko, hrupno in hitro širjenje materije v prostor, ki je veliko večji od prvotne prostornine materije. Poznamo fizikalne, električne, jedrske in kemijske eksplozije, ki so lahko difuzne ali koncentrirane ...« To je del snovi, ki jo je moralo okoli 40 kandidatov za kriminaliste usvojiti, preden so se iz vadbenega centra Gotenica odpeljali na bližnji bombni poligon v Mrzlem studencu.

FOTO: Dejan Javornik

Sredi z gostimi smrekovimi gozdovi obdane gmajne v Mrzlem studencu je ob majhni leseni baraki stala bela škoda, ki so jo nekoč očitno krasili modri trakovi in napisi Policija. Ko sva s fotografom parkirala ob robu kolovoza, kakšnih sto metrov stran od avtomobila in barake, so nama nasmejani policisti svetovali, naj zapeljeva avto malo naprej v gozd. Kako daleč? »Če je avto tvoj, se še malo pelji. Če je službeni, bo pa najbrž tudi tu dovolj varno,« se je šalil mimoidoči uniformiranec, ki je svoj službeni kombi parkiral v zavetju visokih smrek še bistveno dlje, kot je svetoval nama.

Dvanajst dni je več kot tečaj

Vodja praktičnega dela kriminalističnega tečaja Dejan Garbajs je kriminalistični svetnik in vodja Sektorja za splošno kriminaliteto na Upravi kriminalistične policije. Kot strokovnjak na področju preiskovanja premoženjske kriminalitete ima največ izkušenj predvsem s preiskovanjem tatvin motornih vozil višjega cenovnega razreda. »V praktičnem delu kriminalističnega tečaja sem dejaven že od leta 1999. Poslanstvo inštruktorjev kriminalistične policije je, da svoje znanje in bogate izkušnje prenašamo na mlade kriminalistke in kriminaliste. Skoraj vsako leto z bodočimi sodelavkami in sodelavci 12 dni preživimo v Gotenici,« je pojasnil Garbajs.

Kriminalistični svetnik Dejan Garbajs svoje znanje in izkušnje prenaša na mlade kriminalistke in kriminaliste. FOTO: Dejan Javornik

Strokovno zelo zahtevno in obsežno usposabljanje, ki ga pripravljata Uprava kriminalistične policije in Policijska akademija znotraj Generalne policijske uprave, vsebuje 12 predmetov in traja 380 pedagoških ur. Posebna oblika strokovnega usposabljanja novozaposlenim kriminalistom, ki nimajo dovolj znanja o kriminalistični stroki ali dovolj izkušenj na določenem področju dela, na teoretični in praktični del razdeljenem tečaju v zgoščeni obliki omogoči dostop do ustreznega znanja. Program in vsebine se vsako leto sproti dopolnjujejo in spreminjajo glede na potrebe, ki jih narekujejo praksa s terena in trenutne razmere na področju preiskovanja kriminalitete.

»Ne gre le za to, da je to osnovna oblika kriminalističnega usposabljanja in da ljudje tu pridobivajo nova znanja, veščine, strokovnost in se učijo zakonitosti dela, gre tudi za poenotenje načina dela kriminalistov po vsej Sloveniji. Predvsem pa je zelo pomembno, da krepimo medsebojne odnose in pripadnost službi,« je pojasnil sogovornik. Tako kot kriminalci vseh barv kože, kultur, jezikov, religij in narodnosti zaradi skupnega interesa običajno zelo dobro sodelujejo, je tudi pri delu kriminalistov pomembno, da poznajo kolege z drugih policijskih uprav in tudi iz drugih držav.

Tudi od škornja po prikazu ni prav veliko ostalo. FOTO: Dejan Javornik

»Zelo pomembno je, da vemo, na koga se obrniti, ko naletimo na konkreten problem, za katerega sami v tistem trenutku morda nimamo rešitve. Tako delo teče bolj gladko in je bolj uspešno,« je poudaril Garbajs. Delo s tečajniki v Gotenici pa je, kot je dodal, dragoceno tudi zanj, saj je v več kot dveh desetletjih dejavnega sodelovanja pri usposabljanju kriminalistične policije osebno spoznal večino kriminalistk in kriminalistov v Sloveniji.

Spoštovanje kemije in fizike

Čeprav je tečaj zelo zgoščen in traja cele dneve, je dovolj pomemben za kariero bodočih kriminalistov, da jim motivacije v 12 dneh ne zmanjka in večinoma uspešno končajo njegov praktični del. Čeprav jih ni bilo veliko, so se inštruktorji, s katerimi smo govorili, spomnili primerov, ko so kakšnega tečajnika zaradi neresnosti predčasno poslali domov.

Med obiskom strelišča in poligona za razstreliva v Mrzlem studencu so bili tečajniki smrtno resni. Razmeroma raznoliko skupino so sestavljali mladi in na videz bistveno bolj izkušeni policisti z vseh koncev Slovenije, pripadnik Slovenske vojske, gospa z Inštituta za sodno medicino in kriminalista iz Srbije. Visokorasli pripadnik oddelka za protibombno zaščito pri policijski specialni enoti ni kazal pripravljenosti za šale, pač pa ravno dovolj avtoritete, da mu ni bilo treba ponavljati navodil, kam naj se skupina postavi, da bo lahko dovolj varno spremljala prikaz gorenja smodnikov različnih oblik. Ko je inštruktor iz rokava stresal podatke o hitrosti in temperaturi gorenja različnih smodnikov, s katerimi polnijo različne smrtonosne naprave, od navadnega naboja do minometne mine, je bilo tudi najslabšim naravoslovcem na tisti gmajni jasno, da s kemijo in fiziko ni šale.

Pripadnik oddelka za protibombno zaščito pri policijski specialni enoti ni kazal pripravljenosti za šale, pač pa ravno dovolj avtoritete, da mu ni bilo treba ponavljati navodil. FOTO: Dejan Javornik

Za vsak primer, če kak dvomljivec ne bi verjel v premoč kemije in fizike nad človekom, so člani enote za protibombno zaščito pripravili praktičen prikaz moči različnih oblik razstreliv. Na palico, zapičeno v tla, so na višini približno poldrugega metra privezali svinjski parkelj in nanj z lepilnim trakom prilepili petardo. Na naslednji takšni palici sta bila dva parklja in med njima petarda, na tleh je bila oskubljena kura, nadevana z običajno raketo, kakršne veseljaki navadno izstreljujejo na silvestrovo, pod vojaškim škornjem, postavljenim na tla, je bil zavitek vojaškega plastičnega eksploziva v velikosti mila, nekaj metrov naprej pa še zavitek s kilogramom vojaškega eksploziva.

Ko so se tečajniki odmaknili na varno razdaljo, so strokovnjaki za bombe detonirali eksponate enega za drugim. Prikaz bi bil vsekakor zelo poučen tudi za starše, ki otrokom kupujejo petarde. Škorenj smo še nekako našli, njegov jezik pa je bil skrit kakih sedem metrov proč. »Glej jo, létanco! Daleč jo je odneslo, škoda le, da ni še pečena,« je učinke rakete na telo kokoši slikovito opisoval tečajnik iz Štajerske, ko se je vračal s perutničko, ki jo je odneslo kakih deset metrov stran.

Inštruktor, ki je vodil prikaz učinkov različnih razstreliv, je med opisovanjem svojih izkušenj s preiskovanjem nesreč s petardami poudaril, da je smodnik iz petard bistveno bolj labilen kot običajen vojaški smodnik. Medtem ko slednji za eksplozijo potrebuje detonator oziroma vžigalnik, smodnik v petardi lahko vžge že statična elektrika. »Mladi radi nosijo funkcionalne majice iz sintetičnih materialov, ki so vir statične elektrike. Sintetične talne obloge, obloga v prtljažniku avtomobila v kombinaciji s škatlo petard je recept za katastrofo. Bolj varnega se počutim v kombiju, polnem vojaškega eksploziva, kot v avtu s škatlo petard v prtljažniku. Če bi me kdo kaj vprašal, bi petarde že zdavnaj popolnoma prepovedal,« je dejal.

Leti, leti, leti ... vetrobransko steklo

Po tem prikazu so nas inštruktorji napotili na rob gmajne, približno 200 metrov proč od omenjene barake in bele škode. Po krajšem čakanju sta sledili opozorilo in odštevanje do sprožitve eksploziva, postavljenega v notranjosti izrabljenega policijskega avta. Ob silovitem poku, ki je zatresel vso dolino Mrzlega studenca, je hitro in silovito sproščena energija vetrobransko steklo odnesla v loku kakšnih 30 metrov stran, iz povsem uničenega avtomobila pa se je dvignila nekaj metrov visoka goba črnega dima.

Vetrobransko steklo je odneslo kakih 30 metrov stran, to je ostalo od vozila ... FOTO: Dejan Javornik

Kakšna je bila barva dima, je eno prvih vprašanj, ki jih kriminalisti postavijo morebitnim očividcem eksplozije. Če je dim črn, je razneslo vojaški eksploziv, če se je pokadilo belo, pa je bila v ozadju katera od različic industrijskega razstreliva. Takoj ko se dim poleže, se v bele forenzične kombinezone oblečeni tečajniki v vlogi kriminalistov podajo na prizorišče, kjer ocenijo stanje na terenu in se razdelijo v skupine za opravljanje različnih nalog med potekom vaje.

Nekateri vodijo ogled, drugi predstavljajo kriminalistične tehnike, tretji zbirajo obvestila, četrti pregledujejo teren. Začnejo z ogledom kraterja eksplozije in bližnje okolice, preostale skupine pa se razdelijo po sektorjih okoli središča eksplozije. Skupina, ki pripravlja ogled v ožjem središčnem delu, označi koridor, ki ga je predhodno natančno pregledala, in tako kolegom omogoči varen dostop, da ne ogrozijo sebe ali katerega od dokazov. Glede na zagnanost mož v belih pajacih ni dvoma, da so se dobro naučili preiskovanja eksplozije, laični opazovalci si lahko želimo le, da tega znanja ne bodo prav veliko potrebovali.

Kakšna je bila barva dima, je eno prvih vprašanj, ki jih kriminalisti postavijo morebitnim očividcem eksplozije. FOTO: Dejan Javornik