Iz Gotenice med varuhe meje

Ostra in glasna povelja, ki jih kriči inštruktor na vrsto ležečih na tleh, oblečenih v uniforme in s kalašnikovkami v rokah, ne bi bila morda nič nenavadnega. Če bi bile uniforme zelene, bi pač mislili, da gre za urjenje vojakov. Toda uniforme so modre. In na njihovih hrbtih je napis Policija. V času druge svetovne vojne opuščeni kočevarski vasi Gotenica ima namreč svoj vadbeni center slovenska policija in tudi bodoči policisti morajo, preden jih pošljejo delat red, opraviti nekaj vojaškemu podobnega treninga. Znanje o taktičnem ali operativnem gibanju z dolgo- in kratkocevnim orožjem je zanje namreč nujno.



Vodja vadbenega centra Gotenica Igor Stošič ima za seboj 34 let dolgo pot varuha reda. Pred njo je, tako kot je bilo treba včasih, končal kadetsko šolo v Tacnu. Potem je bil policist, tudi pripadnik posebne enote, pomočnik komandirja policijske postaje, zadnjih deset let pa se ukvarja z usposabljanjem policistov, pomožnih policistov, občinskih redarjev in nekaterih drugih uradnih oseb, kot so pripadniki carinske uprave, pravosodne policije, vojaške policije, uradne osebe ministrstva za okolje in prostor, se pravi naravovarstveni nadzorniki.

V zibko

Ta teden so tam usposabljali med drugim 14 mladeničev – in mladenk –, ki bodo prihodnji petek prisegli kot novi policisti – nadzorniki državne mere. Gre za eno od dveh kategorij pripadnikov uniformirane policije. V njej so policisti, ki končajo dvoletno višjo policijsko šolo, in nadzorniki meje.

Vid Ajster, 23-letni kandidat na usposabljanju v Gotenici, je kot prvi razlog, zakaj hoče postati policist, navedel željo iz otroštva. Izhaja iz policijske družine, policist je bil njegov oče in je še vedno njegov stric. Modra uniforma mu je bila nekako položena v zibko.



Ker zaradi osebnih vzrokov ni mogel na šolanje takoj po srednji šoli, se je pred letom odločil, da bo postal pripadnik rezervne sestave; to je del policije, ki jih vpokličejo po potrebi, kot je bila na primer kriza z begunci na južni meji, drugače pa so zaposleni kje drugje. Zato zdaj končuje izobraževanje za policista – nadzornika meje, kar bo njegova prva stopnica na policijski poti.

Na njej namerava Vid namreč vztrajati. Za začetek bo nadzoroval mejo s Hrvaško. Na terenu, ne na mejnih prehodih. Pri tem sodelujejo z vojaki, a ti, kljub aktiviranemu 37. a. členu zakona o obrambi, ne smejo sami patruljirati na meji. Naloga policistov nadzornikov je primarno nadzor terena. Sicer seveda brez težav sodelujejo tudi v mejnem nadzoru na prehodih, vendar se morajo dodatno usposobiti v povezavi s potovalnimi dokumenti.

V policiji se namerava Vid došolati, se pravi končati višjo policijsko šolo. S tem bo pridobil pooblastila za opravljanje policijskega dela v celotni državi, ne samo na meji. Ajster pravi, da bi ga v prihodnosti najbolj zanimalo delo v prometni policiji in sodelovanje v posebni enoti.

Ker je bil torek v Gotenici, vsaj preden se je proti poldnevu ulilo, že prav poletno vroč dan, so bili fantje in dekleta, od jutra na fizični preizkušnji, že vidno utrujeni, ko sta jim inštruktorja odredila počitek v senci. Ker morajo nositi tako težko opremo kot fantje, je za dekleta urjenje še malo težje, je priznala 28-letna kandidatka Anja Pliberšek.

V policijo, bolj natančno njeno rezervno sestavo, je vstopila pred dvema letoma. Večkrat so jo vpoklicali, kar pomeni, da je delala z rednimi policisti. Skupaj je bila v aktivni sestavi približno 20 dni. Ker jo je delo navdušilo, pravi Anja, se je odločila, da bo postala poklicna policistka.



Razen z zanje težavnejšimi praktičnimi vsebinami, kot je na primer tek v škornjih s kalašnikovko in v neprebojnem jopiču ter čelado na glavi, dekleta po njenem z izobraževanjem za policistke nimajo večjih težav. Podobno kot Vid tudi Anja načrtuje svojo prihodnost v modri uniformi. Ob policijskem delu se namerava došolati na višji policijski šoli, da bi pridobila še drugo potrebno znanje. In tudi njo potem najbolj zanima sektor prometne policije.

Bodoči varuhi meje v Gotenici vadijo s kalašnikovkami, vendar se s tem orožjem pri opravljanju poklica ne bodo veliko srečevali. Njihova standardna oborožitev je seveda pištola, v slovenskem primeru italijanska beretta kalibra 9 milimetrov, dolgocevno orožje pa prav tako devetmilimetrska brzostrelka nemškega podjetja Heckler & Koch. Slovenski policisti sicer strelno orožje uporabljajo zelo redko.

Suša

Gotovo so kalašnikovke bolj domače vojakom. In po Stošičevih besedah vojaki na usposabljanju pri njih sploh niso redki. In to ne v okviru usposabljanja vojaške policije, ampak kot kandidati za policiste. V poklicni vojski so namreč lahko zaposleni samo do 45. leta. »Zato marsikdo, ki se bliža tej starosti, nekateri pa že prej, ko so stari 40 ali 35 let, razmišljajo, kaj bodo počeli potem. Dobimo odlično pripravljene može, saj štirideseta leta danes res niso več posebna starost,« je razložil Stošič. Policiji to ustreza.

Tako vojska kot policija pa imata hude kadrovske težave. Število ljudi, ki bi se bili pripravljeni zaposliti v eni ali drugi instituciji, izrazito niha. Povezano je predvsem z gibanji v gospodarstvu. Če je bilo pred letom 2008 kandidatov za zaposlitev malo, se je kadrovski nabor s krizo in povečano brezposelnostjo povečal. S koncem krize in večjim zaposlovanjem se je kadrovski vrtiljak spet obrnil.



Letos se je za zaposlitev v policiji prijavilo približno 600 ljudi. Vendar jih je le izrazita manjšina primernih (več o tem v okvirju). Ker potem policija na leto zaposli približno sto novih policistov, odhodov iz nje pa je približno 300 – večina je upokojitev in odhodov kam, kjer jih boljše plačajo –, je na prvi pogled jasno, da je kadrovsko popolnjevanje kot polnjenje soda, ki pušča na vseh koncih, s kapalko. A to je težava, s katero se spopadajo tudi v številnih podjetjih, kjer pri plačah nimajo niti približno tako zvezanih rok kot v policiji ali drugih delih javnega sektorja.

Kljub pomanjkanju kadra v vseh delih policije se za zdaj se še ni treba bati, da vas bodo na cesti kmalu ustavili fantje in dekleta iz tokratne ekipe v Gotenici. Kakor je povedal Stošič, so vsem takoj ob začetku šolanja razložili, da gredo nadzirat mejo na Primorsko. Tam policistov menda najbolj primanjkuje. Največ kandidatov je iz vzhodnih delov Slovenije, ti pa seveda niso navdušeni nad selitvijo na zahod. Posebno zato, ker policija ne poskrbi za bivanje svojih pripadnikov. Zato lahko na primer Štajerci bližje domu bivajo veliko ceneje kot na Obali, kjer je najem stanovanja v primerjavi s Štajersko velik strošek.

Zakonitost, korektnost, strokovnost

Tako študenti višje policijske šole kot tisti, ki se izobražujejo za policiste – nadzornike meje, imajo usposabljanje v Gotenici ob koncu dvoletnega ali šestmesečnega šolanja. Ker je uspešno opravljeno usposabljanje pogoj za zaključek šolanja, so udeleženci primerno motivirani. Če so zmogli vse drugo, bodo pač stisnili zobe še teh zadnjih nekaj dni. »Z udeleženci sem zadovoljen, v vseh teh letih sem imel samo nekaj primerov, da urjenja niso uspešno končali,« je na kratko povzel Stošič.

Urjenje v Gotenici je zastavljeno na treh splošnih temeljih policije – zakonitost, korektnost, strokovnost. »Seveda pa tudi kolegialnost. Policisti bodo delali v skupinah, timih. Zato jih moramo pripraviti na to, da se bodo zavedali, da morajo pri tovrstnem delu drugi v skupini vedeti, da se lahko zanesejo nanje. In da so tudi sami prepričani, da se lahko zanesejo na druge,« pravi vodja vadbenega centra v kočevskih gozdovih.

Gozdovi so zaradi tega, ker je z njimi pokrita večina slovenskega ozemlja, kar primerno okolje za urjenje v razmerah, v kakršnih se lahko policisti znajdejo na terenu. Ena od vaj za bodoče varuhe reda je, na primer, da jih s helikopterjem odpeljejo v goščavo, od tam pa se z uporabo kompasa in karte odpravijo na večkilometrski pohod na območje, kjer potem opravijo določene naloge policije. Ali da iščejo pogrešanega otroka. Ali da vadijo, kako se ustavi vozilo, v katerem nevarne osebe prevažajo mamila, ter kako se izvede prijetje nevarne oborožene osebe. In se pri tem urijo v skupinskem delu.

Poleg Stošiča sta v Gotenici samo dva stalno zaposlena inštruktorja. Zato morajo pri izvajanju urjenja sodelovati z zunanjimi sodelavci. Zunanjimi samo pogojno, saj so vsi policisti, vendar iz drugih enot. »Stalne ekipe sicer ni, vendar večinoma sodelujemo z istimi ljudmi, ki imajo različno znanje. Tako da se poznamo in s tem ni težav,« način delovanja vadbenega centra opisuje Stošič.

Na vprašanje, ali je takšno usposabljanje dovolj kakovostno za ljudi, katerih služba je skrb za varnost drugih – in to ne samo takrat, ko so v službi, saj morajo policisti pomagati pri ohranjanju varnosti tudi takrat, ko so v civilu –, odgovarja: »Gotovo bi bil lahko vsak program bolj kakovosten, kot je. Vendar sem s kakovostjo tega zadovoljen.«

Zadeva, ki bi jo veljalo spremeniti, je po njegovem dolžina programa. Prepričan je, da bi morali usposabljanje za policiste – nadzornike meje s petih dni podaljšati na dva neprekinjena tedna, za študente višje policijske šole pa z dvakrat po pet dni, ločenih s prostim koncem tedna, na neprekinjen mesec. Predvsem zaradi spodbujanja skupinskega duha, ki ga bodo bodoči policisti pri svojem delu vedno potrebovali. »A takšne odločitve so v drugih rokah,« pravi vodja vadbenega centra Gotenica.

Policijska akademija

Za izobraževanje v policiji skrbi policijska akademija, ki deluje v nekdanji kadetnici v Tacnu. Sestavljajo jo tri enote – višja policijska šola, center za izpopolnjevanje in usposabljanje ter center za raziskovanje in socialne veščine. V izobraževalni sklop policije spadajo še Gmajnice, kjer šolajo službene pse, in Gotenica. Pod policijsko akademijo sodijo še vrhunski športniki, zaposleni v policiji.

Šolanje policistov se je v preteklosti precej spreminjalo. Po besedah ravnatelja višje policijske šole Iva Holca gre pri spremembah izobraževanja za spremembe iz potreb. Danes je za opravljanje policijskega dela nujnega veliko več znanja kot včasih. Izobraževanje je trajalo najprej tri in potem štiri leta. Največja sprememba je bila v letu 1999, ko so dotedanjo kadetsko šolo spremenili v izobraževanje odraslih, 18-mesečno šolanje po končani srednji šoli.

Ker so potem ugotovili, da policisti potrebujejo več znanja, so leta 2012 uvedli sedanji sistem, se pravi dveletno šolanje. Višja policijska šola ima javno priznan program, čeprav se vanjo ne more vpisati kdorkoli. Slušatelji se v policiji zaposlijo s prvim dnem in se ob tem zavežejo, da bodo, če bodo po koncu šolanja policijo zapustili prej kot v štirih letih, državi vrnili stroške izobraževanja.



Če so se nekdaj za policiste šolali dejansko otroci, od 14. do 18. leta, se zdaj odrasli, ki so že dokončali vsaj srednjo šolo. Holc pravi, da starostnih omejitev ni več; najmlajši so stari 18, 19 let, najstarejši trenutno 49. Prav tako ni več nujno, da bodoči policisti stanujejo v Tacnu. Če hočejo, se lahko po pouku vsak dan vrnejo domov. V Tacnu jih biva približno tretjina. In seveda, poleg moških se lahko za policiste šolajo tudi ženske. V vsaki generaciji jih je približno četrtina.

Za izobraževanje na višji policijski šoli dobijo vsako leto od 500 do 800 prijav. Ker jih sprejmejo približno sto, se zdi, da policija nima težav s pridobivanjem novih pripadnikov. Vendar Holc opozarja, da vsi še zdaleč ne izpolnjujejo pogojev, tako fizičnih kot psihičnih. Policist bo po šolanju nosil in – bognedaj – celo uporabljal orožje, poleg tega mora biti sposoben fizično ukrotiti kršilce teh ali onih predpisov. Zato je poleg fizičnih sposobnosti pomembna tudi psihična trdnost, ki jo ugotavljajo s testi in razgovori.

Poleg opravljenih fizičnih in psihičnih testov morajo imeti bodoči policisti končano srednjo šolo – prijavljajo se tudi višje izobraženi –, vozniški izpit, potrdilo o nekaznovanosti, opraviti morajo zdravniški pregled, pred sprejemom v Tacen pa o kandidatih opravijo tudi tako imenovano preverko na policijski postaji, ki pokriva območje, od koder so.

V teh dneh končuje šolanje 107 kandidatov. Vsako leto imajo poleg rednega šolanja na šoli poleti še dva meseca prakse na policijskih postajah. Pozitivna ocena te prakse je pogoj za končanje letnika. Šolanje sicer uspešno konča približno devet desetin kandidatov.

Poleg policistov je na urjenju tudi 14 policistov – nadzornikov meje. Kakor ime pove, je njihova naloga varovanje schengenske meje, torej meje s Hrvaško. Ti se šolajo pol leta. Kljub temu imajo in uporabljajo vsa policijska pooblastila, a jih lahko izvajajo samo pri varovanju ali za varovanje državne meje. Imajo pa tudi program, s katerimi se lahko dodatno izobrazijo in tako dosežejo višjo izobrazbo ter dobijo polna področna pooblastila.