Obtóžnica

»Mir v dvorani! Sledi branje obtožnice.« To so besede, ki jih že prav dobro poznate, ko ste s čipsom v rokah pripravljeni na nov del serije Zakon in red. A ko obtožnice postanejo del resničnega življenja vplivnih ljudi, postane vse skupaj še bolj napeto. Takrat se poglobimo v raziskovanje pravnega sveta in najprej nas seveda zanima, kaj obtožnica pravzaprav sploh je. SSKJ2 jo opredeljuje kot pisno zahtevo upravičenega tožilca, na osnovi katere preide kazenski postopek v glavno obravnavo. Sliši se kar resno – nič čudnega, da pri obtožencih sproži različne (neprimerne) odzive, sploh če se lahko zaradi tega zamaje njihov stolček.

V zadnjih dneh smo v medijih poslušali predvsem o branju obtožnice. Kaj pa še lahko drugega počnemo z obtožnico? Korpus Gigafida razkrije številne kolokacije, ki jih povezujemo s pestrim dogajanjem na časovnici obtožnice. Sprva se zoper določeno osebo vloži obtožnica, ki obtoženca bremeni kaznivega dejanja. Obtožnica je lahko sestavljena iz več točk, v katerih se obtožencu očitajo določena dejanja. V nekem trenutku obtožnica postane pravnomočna, lahko pa se tudi umakne. Obtoženec lahko krivdo prizna ali pa se izreče za nedolžnega.

Tudi slovar Kolokacije 1.0 potrjuje izsledke iz korpusa, ki kažejo, da se z obtožnico lahko povezuje resnično širok nabor besed. Ali bomo v prihajajočih obravnavah lahko zasledili še kakšne nove, ne vemo. Najbrž pa nam ne uide vsaj kakšen nov sočen izraz.

***

Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša).