Kje najti Finca v Ljubljani, če ne na igrišču za disk golf? Igra, ki jo v Sloveniji uvrščamo med kuriozitete, je v Evropi daleč najbolj priljubljena na Finskem, kjer imajo največ igrišč na prebivalca na svetu. Pri nas jih je za zdaj deset, med njimi je igrišče v ljubljanskih Stožicah, kjer člani Disc golf kluba Ljubljana redno trenirajo dvakrat na teden in veščine potrpežljivo delijo z vsakomer, ki ima vsaj kanček zanimanja za igro, ki jo je predsednik kluba Aleksander Savnik uvrstil v rubriko »manj znani, a simpatični športi«.

Aleksander Savnik, predsednik Disc golf kluba Ljubljana, potrpežljivo pokaže, kako vreči disk, da se zasliši tisti magični žvenket verig. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Čeprav je glavni rekvizit pri igri disk, podoben frizbiju, je to vrsta golfa, saj jo z njim družita tako število prog, torej 18, kot način igranja. Vsako progo (dolge so od 70 pa do 250 metrov) poskušajo igralci zaključiti s čim manj meti; začnejo na izmetni coni in končajo, ko disk prileti v verige koša ali – kot se slikovito izrazi Aleksander Savnik – »ko se zasliši tisti magični zvok verig«. Nato se igralci premaknejo na naslednjo progo in na koncu seštejejo število metov. Zmaga tisti, ki jih ima najmanj.

Za začetnika je številka lahko seveda precej velika, toda Savnik ima preprosto navodilo: »Samo mečite disk, lahko je za začetek tudi frizbi, in se zabavajte!« S frizbiji so pravzaprav začeli tudi v njegovi družini, je pripovedoval. Imeli so ničkoliko frizbijev in jih ničkoliko tudi izgubili, dokler se kot oče ni odločil: Dovolj je, zdaj pa ne kupim nobenega več! Potem pa je šel sin Svit v Mežico v šolo v naravi in prišel domov z novima diskoma ter navdušeno hitel razlagati o disk golfu, za katerega dotlej še slišali niso … Kaj je sledilo? Leto ali dve pozneje je oče ustanovil klub, postal eden glavnih navduševalcev za ta šport, ukvarja se tudi s postavljanjem igrišč, sin pa je državni prvak ter najbolje rangirani (in prvi sponzorirani) igralec v Sloveniji.

Mednarodna ekipa

Disk golf je mlad šport, uradno obstaja šele od leta 1976. Najbolj razvit je v Združenih državah Amerike, kjer imajo kar 9300 od vseh 13.000 igrišč na svetu. Razširil se je seveda tudi v Evropo; v Sloveniji je navzoč od leta 2012, ko so uredili igrišče na Kopah, sledila so še na Lisci, v Mežici, Ljubljani, na Arehu, v Domžalah, Planici, Lipici, Lokvah in Rakičanu. Večina je brezplačnih in postavljenih vse leto. Na stari celini je skupaj okoli 3000 igrišč, od tega 1800 v Skandinaviji in od tega 800 na – Finskem. Zato resnici na ljubo niti ni tako zelo nenavadno, da finski turist v Ljubljani zavije na igrišče za disk golf.

Člani kluba se zdaj že pripravljajo na mednarodni turnir, ki ga bodo gostili 7. maja. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Tommi Valjakka in Antti Mäkipää sta se tokrat pridružila skupini igralcev disk golfa iz ljubljanskega kluba, ki se kot vsak ponedeljek in v sredo popoldne, ko imajo redne treninge, po volji in želji pa tudi ob drugih dneh, redno dobivajo v parku za hipodromom Stožice. Delijo si ga z vsemi drugimi uporabniki, mnogi med njimi niti ne vedo, čemu so namenjene železne košarice na stojalih. Da sta turista iz Helsinkov ljubitelja disk golfa, je dokazovalo že to, da sta celo na počitnice vzela nekaj diskov, že drugi dan bivanja v Ljubljani pa sta poiskala igrišče. »V Helsinkih bi morala čakati vsaj pol ure, da bi lahko začela igrati, takšna gneča je po navadi,« je povedal 28-letni Tommi Valjakka, »tukaj pa je prijetno prazno.« S tem športom se ukvarjata za zabavo, prevzel pa ju je med pandemijo, je dodal Antti Mäkipää, medtem ko se je s soigralci premikal do naslednje proge. Na izmetni točki so si ogledali, kje je cilj, finski soigralec je potegnil na dan laserski merilnik in kmalu se je na pozicijo postavil prvi iz skupine ter zalučal disk, kolikor daleč je mogel.

Razcvet v pandemiji

Slovenski del ekipe so sestavljali Blaž Petrovič, Luka Žnidarič in Boštjan Lotrič, vsi trije opremljeni z nahrbtniki, polnimi različnih diskov. V osnovi obstajajo štiri vrste, za daljše razdalje so primerni hitrejši, za krajše nekoliko počasnejši. Za prve poskuse in začetno veselje je sicer dovolj že en sam, so se strinjali sogovorniki, a čim te igra pritegne, se jih hitro nabere za nahrbtnik. Pri vseh treh se je to hitro zgodilo.

Kot je povedal Luka Žnidarič, mladi raziskovalec na Institutu Jožef Stefan, je bil njegov prvi stik s športom video, ki ga je opazil na youtubu. Takoj je pobrskal, ali kaj takega obstaja v Sloveniji, in se povezal s klubom. »Še tisti teden sem šel na trening in od takrat prihajam redno.« Blaž Petrovič, študent športne vzgoje, se je najprej preizkusil na domačem igrišču v Domžalah, med pandemijo se je izmojstril in začel igrati na večjem igrišču v Ljubljani, zdaj pa jih že išče zunaj meja države. Vsi se namreč udeležujejo mednarodnih turnirjev pa tudi počitnice so se navadili načrtovati tako, da preizkusijo kakšno novo igrišče. »Vsako je nov izziv, zato smo začeli razvijati disk golf turizem,« se je nasmejal Petrovič.

Debelejši diski so za krajše razdalje. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Boštjana Lotriča, programerja, ki se je še pred časom navduševal nad plezanjem, je z disk golfom okužil sodelavec, in to zelo proaktivno – kupil je diske in so šli na igrišče. Druženje je nekoliko okrnila pandemija, a diski so ostali, veselje pa tudi. Zaprtje zaradi covida-19 je očitno v naravo prignalo številne druge računalnikarje in informatike, kot bi lahko sklepali po sogovornikih z igrišča za disk golf.

Žana Hrastovšek in Vid Kuklec sta računalnikarja, ki sta med pandemijo prav tako iskala dejavnost v naravi, ki bi bila več kot samo popoldanski sprehodi. Pa sta prišla na to igrišče, Aleksander Savnik ju je v svoji maniri hitro uvedel, jima posodil diske in zdaj sta že lep čas »njihova«. Pomemben del je namreč tudi skupnost, sta dodala, saj člani kluba vse zelo lepo sprejmejo. Tukaj sta del skupnosti, kot sta dejala, sama pa vodita še eno precej nenavadno skupnost – slovensko fliper sceno. Z njima se je na izmetno cono postavila še ena mlada igralka. »Zoya, državna podprvakinja v disk golfu, ki je prišla do tega položaja zelo hitro,« jo je predstavil Savnik. Za zdaj tega še ni tako težko doseči, je skromno dodala športnica, saj konkurenca še ni velika, zato si res zelo želijo novih igralcev.

V pričakovanju turnirja

Erik Mihalj, prav tako računalnikar, je tisto popoldne osnove igre in metanja razlagal obiskovalcu, ki se je prvič oglasil na treningu. Pomagalo mu je nekaj izkušenj s frizbijem, je povedal novopečeni igralec (svojega imena ni želel izdati, je pa povedal, da je tudi on informatik), sicer pa so mu »zelo dobro didaktično razložili, kako naj ukrepa«. Svoje prve poskuse je ocenil s tri od pet, vse, kar ga je čakalo, je bila vaja. Disk golf je sicer primeren za vse, mlade in stare, družbe, družine ali tiste, ki pridejo sami, nobenega predznanja ne potrebujejo, je dodal Savnik. Ob sredah in petkih popoldne jim lahko člani kluba pokažejo tehniko in jih seznanijo s pravili igre in obnašanja na igrišču, posodijo jim tudi diske.

Erik Mihalj med prvo učno uro za novinca FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Na disk golf v Ljubljani hodi redno vsak teden nekaj več kot 30 igralcev, kakšnih 50 je takih, ki igrajo vsak mesec. Že k temu »razcvetu« je precej pripomogla pandemija, kot pravijo, še bolj pa so bili prijetno presenečeni, ko se je na mednarodni turnir Ljubljana Open 2022, ki bo 7. maja, prijavilo 55 igralcev iz štirih držav, poleg Slovenije še iz Avstrije, Italije in Hrvaške.